Alpinist Miškovič bo noč očitno moral preživeti na gori

Miškovič je skupaj s Pavlom Kozjekom skušal preplezati steno, a sta izkušena alpinista doživela nesrečo, ki je bila usodna za Kozjeka.

Na srečo je Miškoviču ostal satelitski telefon

Kot je zapisano na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije (PZS), sta po doslej zbranih podatkih Pavle Kozjek in Dejan Miškovič 25. avgusta preplezala steno 7273 metrov visoke himalajske gore in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Pavletom Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je padel čez steno. Miškovič je ostal sam in brez večine opreme, a s satelitskim telefonom. Obvestil je tretjega člana odprave Grega Kresala, ki je bil zaradi bolezni že doma, in začel sestopati na drugo lažjo stran gore.

Pavle Kozjek

Po najnovejših podatkih PZS je Dejan Miškovič v dobri kondiciji že na višini blizu 5000 m. Kot je povedal načelnik Komisije pri PZS za odpravo v tuja gorstva Tone Škarja, je največ možnosti za uspešen razplet v tem trenutku potekajoči akciji slovenskih alpinistov K-7 in pakistanske helikopterske enote. Trije člani slovenske himalajske odprave na K-7 (vodja te odprave je Aleš Česen) so tako že pod Mustagh Towerjem in so navezali stik z Miškovičem po satelitskem telefonu. "Helikopter danes višje ni mogel leteti zaradi močnega vetra, zato bo poskušal v sredo še enkrat," je dejal Škarja. Miškovič pa bo očitno še eno noč preživel na gori, je pa v dobrem stanju, zato ga dodatna noč v gori ne skrbi, je še povedal Škarja.

Padel je 2000 metrov globoko

Kot je povedal govorec zunanjega ministrstva Bojan Brezigar, je podjetje Askari Aviation, ki sodeluje v reševanju Miškoviča, napovedalo nov poskus reševanja v sredo okoli 14. ure po lokalnem času. Brezigar je dodal, so informacije v zvezi z Miškovičem, ki jih je od planincev dobil zunanji minister Dimitrij Rupel, "ohrabrujoče in smo lahko optimisti glede možnosti rešitve". Kot je še povedal Brezigar, so po nepotrjenih informacijah reševalci Miškoviču uspeli posredovati nekaj hrane in opreme. Kozjek je po besedah Škarje padel 2000 metrov globoko, tako da za njegovo preživetje ni upanja. Uradno je sicer še pogrešan, dokler ga ne najdejo ali tega komisijsko ne potrdijo. Da je Kozjek uradno pogrešan, je povedal tudi Brezigar.

Več o odpravi si lahko preberete na blogu Pavla Kozjeka.

Pri iskanju Kozjeka pa bodo naredili prelet, da bi ugotovili, ali so sploh kakšne možnosti, da ga najdejo, je dejal Škarja. Po njegovih besedah je veliko več možnosti, da ga ne najdejo. Kot je pojasnil, ljudje ponavadi padejo v razpoke pod pobočjem, potem pa jih zasujeta še sneg in led. Ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek zvečer dobilo informacijo, da sta se slovenska plezalca Kozjek in Miškovič pri vzponu na pakistanski vrh znašla v velikih težavah. Na MZZ so zatem čez noč in davi urejali vizne formalnosti za slovenske reševalce, slovensko ministrstvo pa se je že povezalo s pakistanskimi kolegi in tamkajšnjo reševalno službo podjetja Askari Aviation, ki je začela z reševalnimi aktivnostmi.

Navezali so stike s pakistanskimi oblastmi

MZZ se je tako po besedah Brezigarja ob nesreči takoj aktiviralo in preko veleposlaništva v Teheranu - Slovenija nima lastnega predstavništva v Pakistanu - vse od ponedeljka zvečer sodelovalo v prizadevanjih za rešitev Miškoviča. MZZ je za pomoč zaprosil pakistansko zunanje ministrstvo, minister Rupel pa se je v ponedeljek zvečer in danes večkrat pogovarjal z generalnim direktorjem za evropske zadeve na pakistanskem zunanjem ministrstvu Mohamedom Navezom Zakarijo, je povedal Brezigar, ki se je ob tem v imenu MZZ pakistanskemu zunanjemu ministrstvu zahvalil za vso nudeno pomoč. Brezigar je še povedal, da reševalna akcija poteka koordinirano med planinci samimi, pakistanskimi oblastmi in MZZ.

Mustagh Tower

Slovenska alpinista Humar in Koželj, ki sta se odpravila v Pakistan, sta vstopne vizume dobila kar na londonskem letališču s posredovanjem zunanjega ministra Dimitrija Rupla, so še sporočili s PZS. Kot je pojasnil Brezigar, je Humarju in Koželju vizume na letališče osebno prinesel predstavnik pakistanskega konzulata v Londonu. Iz Londona bosta po navedbah Brezigarja predvidoma odletela danes okoli 18. ure po britanskem času, v Pakistan pa bosta prispela v sredo ob 7. uri po pakistanskem času in bosta verjetno še isti dan na samem kraju dogajanja.

Prvi Slovenec brez kisika na najvišjem vrhu sveta

Pavle Kozjek je izkušeni slovenski alpinist z več kot 20-letnimi izkušnjami tako pri vzponih v domačih gorah ter v tujih gorstvih Alpah, Dolomitih, Andih, Himalaji. Po vzponih v domačih gorah, Alpah in Dolomitih se je 1983 udeležil svoje prve himalajske odprave, v naslednjih letih pa plezal v različnih stenah sveta, od kalifornijskega El Capitana in patagonskega Cerro Torreja do Himalaje in Karakoruma. "Na sedemnajstih odpravah sem splezal na štiri osemtisočake, tri sedemtisočake in vrsto šesttisočakov in opravil okrog 1100 vzponov, od tega mnogo tudi sam," je Kozjek zapisal na svoji spletni strani. Kot prvi Slovenec je leta 1997 na vrh najvišje gore sveta Mt. Everest priplezal brez dodatnega kisika, med njegovimi uspehi je tudi prvenstveni vzpon v alpskem stilu v južni steni Šiša Pangme (8017 m) in prva smer v vzhodni steni Cerro Torre. Šiša Pangma je leta 1989 dobila Slovenski steber 8, 'himalajski davek' pa je bil par prstov na nogi, je v svojem slogu na spletni strani zapisal Kozjek. Kozjekovo plezanje se je začelo v dolini sredi Polhograjskih dolomitov, v Setnici, kjer je preživljal otroška leta. "Dolina je med domačini poznana kot Mačkov Graben. Krušljive skale nad domačo hišo so bile moj prvi plezalni vrtec. Čeprav zdaj z Nado in Ano Karin živim v Ljubljani jih še vedno rad obiščem," je še zapisal. Kozjek se je rodil 15. januarja 1959.