Patolog celjske bolnišnice Kavčič oproščen povzročitve smrti iz malomarnosti

V svojem zagovoru je Kavčič poudaril, da je za smrt bolnice lahko več vzrokov, saj naj bi poleg raka imela tudi cirozo jeter in popuščanje srca. To so potrdile tudi zaslišane priče.

"Dreflekova in njeni svojci se niso zanimali za izvide preiskav"

V obrazložitvi razsodbe je predsednica senata Lea Habjanič poudarila, da ni dovolj dokazov za očitano kaznivo dejanje. Kot je dejala, Kavčič ne more biti kriv za smrt, saj ni jasno, zakaj je bolnica umrla, obdukcije pa takrat niso naredili. Poleg tega pa se Dreflekova in njeni svojci niso zanimali za izvide preiskav.

Kavčič je v svojem zagovoru poudaril, da so v času od leta 1996 do 2002 delali največ trije patologi, ki so bili preobremenjeni, saj so delali 10 do 12 ur na dan. Prihajalo je do zaostankov, zato so vzpostavili sistem selekcioniranja napotnic.

"Smrt bi lahko povzročila tudi ciroza jeter ali popuščanje srca"

Leta 1996 naj bi se pri Dreflekovi pojavil sum raka na črevesju, napotnico za patološki pregled pa naj bi Kavčič spravil v arhiv. Ob pregledu tega arhiva pa ni opazil te napotnice, ki bi jo, kot je danes povedal, prednostno obravnaval. Ob tem je izrazil obžalovanje za nastalo situacijo in poudaril, da gre za vprašanje soodgovornosti naročnikov na oddelku in vodstva bolnišnice. Kavčič je v svoj zagovor tudi povedal, da bi lahko smrt bolnice leta 2002 lahko povzročila tudi ciroza jeter ali popuščanje srca, ne pa nujno že napredovana bolezen raka.

Leta 1996 je imela bolnica 90-odstotne možnosti za ozdravitev

Sodna izvedenka Nina Zidar je potrdila, da je vzrok smrti Dreflekove zaradi treh bolezni, ki jih je imela, nejasen. Je pa pri tem poudarila, da če bi začeli bolnico zdraviti leta 1996, ko je bil rak v prvem stadiju, bi bila možnost ozdravitve 90-odstotna. Po tolikih letih pa je po njeno možnost preživetja le še petodstotna. Zidarjeva je tudi potrdila, da v Sloveniji primanjkuje patologov ter da so preobremenjeni.

Komadina: Pri Kavčiču je redko prišlo do napak

Podobno je pred sodnim senatom povedal tudi nekdanji strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina, ki je leta 2002 s strokovnim nadzorom ugotovil, da so bili patologi zaradi povečanega obsega dela preobremenjeni. Za tem pa so v bolnišnici začeli iskati nove patologe na trgu ter jih tudi dobili. O Kavčiču pa je povedal, da je bil strokovna avtoriteta na svojem področju ter da je prišlo redkokdaj do napak.

Predstojnica oddelka patologije na celjski bolnišnici Simona Šramer pa je poudarila, da so pri obravnavi vzorcev dali prednost malignim biopsijam, poleg tega pa so delali tudi starejše zadeve, da bi zmanjšali število zaostankov. Del zaostankov so predali tudi ljubljanskemu Onkološkemu inštitutu ter mariborski bolnišnici. Tako so, kot je še dodala, leta 2002 zaostanke odpravili.