Somalijski pirati ugrabili slovensko ladjo

To je prvič, da je pri zajetju ladje posredovala vojna ladja. "Bilo je že več primerov, ko so med seboj izvrstno sodelovale enote treh, štirih ali celo petih narodov, a to je prvič, da je lahko ugrabitev ladje ustavila vojna ladja," je povedal tiskovni predstavnik skupnega poveljstva Nata v Lizboni Wolfgang Schmidt. Posredovanje je bilo mogoče, ker je posadka poslala klic na pomoč in ker se je zatekla v varen prostor na ladji, tako da je bila zaščitena pred morebitnim obstreljevanjem ali da bi jih pirati uporabili za živi ščit.

Prisotnost piratov potrdili s helikopterjem

Klic na pomoč je namreč zaznalo francosko letalo operacije EU proti piratom Atalanta, nato pa je poklicalo dansko ladjo, ki je bila na območju. Napad in reševalno akcijo pa so sprožili, ko so bili povsem prepričani, da je posadka ladje na varnem.

Pirate po pobegu zajela ruska ladja

Danska vojna ladja je prisotnost piratov najprej potrdila s helikoptersko pomočjo. Pripadniki danske specialne enote so se ladji nato približali v gumijastem čolnu in najprej rešili posadko ter nadaljevali z iskanjem piratov. Ti so uspeli zbežati, a je nato njihovo ladjo zajela ruska ladja.

Tiskovni predstavnik pomorskih sil EU (NAVFOR) John Harbour je pojasnil, da vojaške ladje praviloma med ugrabitvami ne posredujejo zaradi nevarnosti, da bi bili člani posadk poškodovani v navzkrižnem ognju. Tokrat pa so lahko posredovali, saj je ladja plula v priporočenem tranzitnem koridorju in je bila del skupinskega tranzita. Ta sodelujočim ladjam v nujnih primerih zagotavlja posredovanje helikopterja z reakcijskim časom do največ 30 minut.

Ladja, ki je bila na poti iz Črnega morja v Indonezijo, prevažala pa je 30.000 ton jeklenih polproizvodov, je tudi po zajetju plula v prvotno zastavljeni smeri in z nespremenjeno hitrostjo.

Med člani posadke ni bilo Slovencev

Kot so pojasnili iz Splošne plovbe, so bili ves čas zajetja v stiku mednarodnimi oblastmi, ki so povezane z mednarodnimi vojaškimi enotami v Adenskem zalivu. Okrog 12.30 so bili obveščeni, da so mednarodne vojaške enote osvobodile ladjo in zajele pirate. Slovencev med 24 člani posadke na ladji ni bilo; na ladji, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, so bili Filipinci, Ukrajinci, Indijec, Bolgar in Slovak. Med napadom pa ni bil nihče poškodovan.

Število napadov se je močno povečalo

Število piratskih napadov na ladje se je v zadnjem času močno povečalo, razlog pa je predvsem dobičkonosnost tovrstnih "poslov". Strokovnjaki ocenjujejo, da ugrabitve piratom lahko v nekaterih primerih prinesejo večdesetmilijonske zaslužke, poleg tega pa zaradi narave tovora na ugrabljenih ladjah nemalokrat predstavljajo tudi veliko okoljsko in varnostno grožnjo za celotno regijo.