Sobota, 20. 10. 2018, 18.00
5 let, 6 mesecev
Se bodo zaradi tega za večino Slovencev podražili telefoni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,47
7
Pametne telefone z operacijskim sistemom Android, ki imajo že privzeto nameščene Googlove aplikacije, uporablja skoraj 80 odstotkov Slovencev (vir: gs.statcounter.com). Podobno prevlado ima Googlov operacijski sistem tudi v svetovnem merilu.
Google bo proizvajalcem pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android v Evropi začel zaračunavati licenčnino, če bodo hoteli na telefone še naprej predhodno nameščati Googlove aplikacije, kot so Zemljevid, YouTube, Gmail in druge. Licenčnina bo lahko znašala tudi do 35 evrov na telefon, vprašanje pa je, ali bodo proizvajalci ta strošek prevzeli nase ali pa ga bodo prevalili na kupce.
Kaj je bil povod za takšno odločitev Googla?
Evropska komisija je julija letos Googlu naložila plačilo kazni v višini rekordnih 4,3 milijarde evrov, ker naj bi na krilih operacijskega sistema Android in brezplačnih aplikacij, ki jih ponuja zraven, utrdil svoj dominantni položaj pri spletnem iskanju.
Google je Evropska komisija obtožila, da proizvajalce pametnih telefonov s tem, ko jim operacijski sistem Android v uporabo daje brezplačno, sili tudi v namestitev spletnega brskalnika Chrome in aplikacije za spletno iskanje z Googlom.
Ker je Android daleč najbolj razširjen operacijski sistem za pametne telefone, si je Google s tem ustvaril monopol, so ugotovili pri Evropski komisiji. Googlu so ob tem, da so mu naložili tudi rekordno kazen, prepovedali, da bi od proizvajalcev, ki želijo uporabiti njegov Android in paket aplikacij Google, še naprej zahteval tudi, da namestijo brskalnik Chrome in Googlov iskalnik.
Samsung, Huawei, LG, Sony in drugi bodo zdaj imeli izbiro. Da bi stvari ostale takšne, kot so bile do zdaj, pa bodo morali seči v žep.
Google je zdaj sprejel več odločitev, ki bodo proizvajalcem pametnih telefonov, ki svoje naprave prodajajo v evropskem gospodarskem prostoru, omogočile, da bodo na telefone in tablice namestili različice Androida brez nameščenih kakršnihkoli Googlovih aplikacij.
Za Evropsko komisijo sporni paket prepoznavnih Googlovih aplikacij, ki jih najdemo na tako rekoč vsakem novem pametnem telefonu z operacijskim sistemom Android.
Proizvajalci bodo lahko plačali tudi licenčnino, če bodo želeli na mobilno napravo še pred prodajo namestiti Googlov paket aplikacij, se pravi YouTube, Gmail, Zemljevid (Maps) in druge. Če ne bodo želeli, tudi ta paket ne bo vključeval brskalnika Chrome in Googlovega iskalnika. Proizvajalcem bosta sicer na voljo v posebnem paketu, za katerega pa bo prav tako treba plačati licenčnino.
Licenčnina za Googlove aplikacije bo proizvajalce za dražje modele pametnih telefonov stala tudi 40 dolarjev (okoli 35 evrov), je razvidno iz zaupnih dokumentov, ki so jih pridobili pri ameriškem mediju The Verge. Kriterij, ki bo določal višino licenčnine, bo število slikovnih pik na zaslonu (v nadaljevanju PPI) - več ko jih bo, višja bo licenčnina.
Samsung Galaxy S9, Huawei Mate 20 Pro in Sony Xperia XZ3 imajo denimo PPI več kot 500, kar pomeni, da bi Google njihovim proizvajalcem za licenco za paket aplikacij računal 35 evrov.
Huawei Mate 20 Pro
Licenčnina za Nokio 5.1, ki ima PPI 439, bo podjetje HMD Global medtem stala polovico manj. Za telefone s PPI, ki bo nižji od 400, pa bodo proizvajalci Googlu plačali le okoli 8,5 evra.
Cene licenc za Googlove aplikacije bodo sicer različne od države do države, še poroča The Verge. Ponekod bo treba za najcenejše telefone proizvajalcem plačati samo dva evra.
Kot so pri Googlu zapisali v uradni izjavi za javnost, pričakujejo, da bodo s to potezo delovali v skladu s smernicami Evropske komisije, kar zadeva podrejanje evropskim pravilom o konkurenčnosti.
Evropska komisija ob izreku kazni in globe od Googla ni zahtevala, da proizvajalcem začne zaračunavati licenčnino za aplikacije, temveč le to, da lastnih aplikacij, ki so se do zdaj znašle na praktično vsakem pametnem telefonu z operacijskim sistemom Android, proizvajalcem ne vsiljuje več v enem paketu na način "vse ali nič". Pri Evropski komisiji so razsodbo videli predvsem kot priložnost za povečanje konkurenčnosti na evropskem trgu - če proizvajalcem ne bo več treba nameščati Googlovih aplikacij, lahko vskoči in priložnost dobi še kdo drug.
Najverjetneje gre sicer za začasen ukrep, saj se je Google na večmilijardno kazen in prepoved Evropske komisije pritožil. Če pritožbi ne bo ugodeno, pa bo ukrep postal stalen.
Čeprav Google v izjavi za javnost navaja, da bo licenčnino začel zaračunavati z 29. oktobrom, je iz zaupnih dokumentov, ki jih je pridobil medij The Verge, razvidno, da bo ukrep začel veljati za naprave, aktivirane 1. februarja 2019 ali po njem.
Kaj to pomeni za uporabnike oziroma kupce novih pametnih telefonov
Proizvajalce pametnih telefonov je Google vsaj na evropskem trgu skoraj zagotovo spravil v malce neroden položaj.
Uporabnikom vsekakor lahko ponudijo nove pametne telefone, ki bodo "iz škatle" povsem brez Googlovih aplikacij. Te bodo za uporabnika, če jih bo namestil sam, še vedno brezplačne, a se bo ob prvem zagonu telefona znašel že pred izzivom, kje jih najti, saj na napravi ne bo servisa Google Play Store, ki je trenutno glavna postaja za nameščanje večine aplikacij, ki delujejo z operacijskim sistemom Android.
Proizvajalec bi moral zato ponuditi tudi lasten servis z aplikacijami, in če bi želel uporabniku ponuditi enako izkušnjo kot prej, skleniti tudi dogovore z razvijalci, da bi njihove aplikacije lahko ponujal na svoji platformi.
Proizvajalec, ki bi se odrekel Googlovim aplikacijam, predvsem brskalniku Chrome in iskalniku, tudi ne bi bil upravičen do dela prihodkov, ki jih Google ustvarja s spletnim iskanjem oziroma s svojim iskalnikom. Tudi deljenje tega prihodka je bilo do danes eden od razlogov, zakaj proizvajalci na svoje naprave vnaprej nameščajo Googlove aplikacije.
Prav Google Play Store, najbolj uporabljani servis z mobilnimi aplikacijami, bo proizvajalce najverjetneje nazadnje prepričal, da bodo, če bodo uporabnikom še naprej želeli ponujati izkušnjo, ki je je vajen, Googlu plačali licenčnino za paket aplikacij, ki so bile zanje do zdaj brezplačne.
Pri tem se poraja vprašanje: koga bodo licenčnine na koncu res udarile po žepu? Ker bo proizvajalec zaradi njih izgubil del potencialnih prihodkov, najbrž ni najbolj za lase privlečena napoved, da bo strošek licenčnin prevalil na kupca, kar se bo odražalo v višjih cenah velike večine pametnih telefonov, ki niso Applov iPhone.
Preberite tudi:
7