Statistike o presežkih, panoga pa bolj realistično

Na barcelonskem sejmišču in na neformalnih razstavnih prostorih v številnih hotelih po Barceloni je skoraj 1300 razstavljavcev z vsega sveta na skoraj 29 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora (in še enkrat toliko prostora za poslovne sestanke) predstavilo novosti iz sveta omrežne infrastrukture in uporabniških naprav, pa tudi številne druge izdelke, storitve in koncepte, ki iščejo svoje mesto pod soncem in sožitje s še vedno zelo napredno in razvijajočo se panogo mobilnih komunikacij. Poleg razstavnega dela je zelo pomemben tudi bogat spremljajoči kongresni del, na katerem je več kot 8 tisoč delegatov iz vrst mobilnih operaterjev, proizvajalcev omrežne infrastrukture, telekomunikacijskih naprav, ponudnikov storitev, medijskih hiš, programskih razvijalcev, ponudnikov vsebine in drugih izmenjalo svoje izkušnje in postavilo svoje poglede in smernice nadaljnjega razvoja. Med udeleženci z vsega sveta je bilo tudi več sto vodilnih ljudi največjih svetovnih imen panoge, denimo prvi mož finskega podjetja Nokia Olli-Pekka Kallasvuo, igralca in režiserja Robert Redford in Isabella Rossellini, prvi mož največjega svetovnega mobilnega operaterja China Mobile Wang Jianzhou, prvi mož korporacije Cisco John Chambers in drugi. Statistike kažejo, da je kar 43 % udeležencev v rangu višjih vodilnih ali strokovnih kadrov na svojih delovnih mestih, kar je še en dokaz o strokovnosti tega dogodka.

Nekdanji 3GSM World Congress, ki se je leta 2006 preselil iz Cannesa v Barcelono, je letos med 11. in 14. februarjem prvič zaživel z imenom Mobile World Congress, saj je mobilna telefonija tretje generacije postala resničnost tudi v manj razvitih trgih mobilne telefonije. S spremembo imena so se organizatorji želeli približati vsem trgom, tudi tistim najbolj razvitim, kjer že razmišljajo o četrti generaciji. Toda o 4G letos vendarle nismo slišali veliko zvenečih obljub, najbrž tudi zato, ker je panoga morda le dojela grenko lekcijo, ki so jo spoznali z nekaterimi starejšimi tehnologijami in storitvami: marketinška napihovanja ustvarjajo prevelika pričakovanja, ko pa se ta ne uresničijo, kot je bilo obljubljeno, ostane nepopravljiva škoda, ki ostane tudi takrat, ko razvoj vendarle doseže zrelo obdobje. Tudi uporabniki, kot kaže, ne nasedajo več obljubam, temveč le tistemu, kar lahko sami preizkusijo in uporabijo, torej je spremenjeni odnos panoge še en način prizadevanja, da bi se svojim uporabnikom čim bolj približala.

Mobile World Congress je predvsem poslovno strokovni dogodek in ni namenjen širši javnosti. Temu primerne so tudi kotizacije: zgolj za ogled razstavnega dela ta znaša okrog 600 evrov, za kongresni del pa tudi večkratnik tega zneska. Proizvajalci mobilnih telefonov sicer niso zapravili priložnosti za predstavitev svojih najnovejših modelov (tudi takih, ki jih ne bo še vsaj pol leta, a jih zaradi marketinških pritiskov želijo napovedati že zdaj), a bodo končne uporabnike gotovo nagovorili še ob kakšni priložnosti – prva večja bo CeBIT, ki bo v začetku marca v Hannovru.

Organizatorji o presežkih in družbeni odgovornosti

Organizator dogodka je bilo tudi letos združenje GSM Association, ki je z neprikritim zadovoljstvom objavilo, da so prvi dan našteli približno 40 tisoč obiskovalcev, kar je največja dnevna udeležba doslej. Do konca tretjega dne je število različnih obiskovalcev razstavnega dela že preseglo 55 tisoč, to je 3 tisoč več kot leto prej. Združenje GSM Association je tudi letos izpostavilo nekaj družbeno odgovornih tem: poleg že dalj časa trajajočih prizadevanj za premostitev digitalne ločnice med razvitim severom in razvijajočim se jugom (ki po mnenju nekaterih niso tako učinkovita, kot je bilo pričakovano) ter izpostavljenih številk, ki pričajo o izjemnem vplivu mobilnih komunikacij na gospodarski razvoj, so letos v združenju zelo veliko govorili o trajnostnem razvoju in mobilnih komunikacijah, in kar je za uporabnike bolj otipljivo, potrebi po zagotavljanju ustreznih načinov varovanja otrok pred neprimernimi vsebinami na mobilnih telefonih. Vedno večja vpletenost medijev in mobilnih komunikacij je sicer še eno znamenje, da so mobilne komunikacije postale nepogrešljiv del vsakdanjika tudi v širšem družbenem kontekstu, a obenem odpirajo tudi nove izzive pri zagotavljanju primerne izbire vsebin za otroke, ki lahko do vsebin, tako tistih, ki so zanje primerne, kot tudi tistih spornih, vse laže dostopajo tudi prek zaslonov mobilnih telefonov. Predvsem so imeli v mislih vsebine, ki bi lahko pripeljale do spolnih zlorab otrok, zato so pri združenju GSM Association v sodelovanju z nekaterimi velikimi mobilnimi operaterji ustanovili Mobile Alliance Against Child Sexual Abuse Content. Člani te zaveze načrtujejo razvoj tehničnih načinov preprečevanja dostopa do ponudnikov, ki jih pristojne ustanove ocenijo kot ponudnike neprimernih vsebin.

Več kot po navadi je bilo letos govora tudi o ekologiji. Največji svetovni operater China Mobile, ki vsak mesec pridobi 5 milijonov novih naročnikov, je sklenil nadgraditi svojo omrežno opremo in tako zmanjšati porabo električne energije, ki je lani znašala več kot 7,5 milijarde kWh.

Oglaševanje in skupnosti bodo mobilni

Mobilni operaterji (in ne samo oni) še vedno mrzlično iščejo »ubijalsko aplikacijo«, ki bi jim zagotovila dodatne prihodke poleg že preverjenih in nespornih govornih komunikacij ter kratkih sporočil (SMS), le da za razliko od prejšnjih let, podučeni z nekaterimi grenkimi izkušnjami iz preteklosti, nimajo več poguma staviti na eno samo aplikacijo, kaj šele napovedati, kdaj naj bi se to zgodilo. Če to vzamemo v zakup, pa je vendarle videti, da je eden letošnjih vročih trendov mobilno oglaševanje. Oglaševalci imajo naročnike in ustvarjalnost zanje, mobilni operaterji pa stalen dostop praktično do vsakogar izmed nas. Slednji, natančneje Vodafone, Telefonica O2, T-Mobile, Orange in 3, so se odločili ustanoviti delovno skupino, ki bi skrbela za enotna merila mobilnega oglaševanja znotraj programa mobilnega oglaševanja, ki ga izvaja združenje GSM Association. Prve terenske raziskave bodo izvedli v Veliki Britaniji, z njimi pa želijo določiti ciljne skupine in merila učinkovitosti mobilnega oglaševanja. Prednosti prepoznavajo tudi oglaševalci: Renault je v Veliki Britaniji uporabil mobilno oglaševanje pri promociji novega twinga in ob tem ugotovil, da je prav ta nova oblika oglaševanja povečala obisk prodajnih salonov tudi do petkrat.

Kje so v tej mobilni oglaševalski enačbi interesi končnih uporabnikov? Videti je, da so, tako kot pri komercialnih TV-programih, uporabniki pripravljeni »prenašati« oglaševalska sporočila v zameno za brezplačne (ali vsaj cenejše) storitve in vsebine, a snovalci mobilnega marketinga gledajo na to področje še veliko širše. Imena, ki so se uveljavila pri spletnem oglaševanju (Google in Yahoo sta le začetek), iščejo pot, da bi združila moč svojih blagovnih znamk in dosežkov ter jo razširila tudi na mobilne telefone; ker pa imamo mobilne telefone s seboj praktično ves čas, bi si na ta način zagotovili doseg, o katerem so tudi v svetu vseprisotnega spleta lahko samo sanjali. Lokacijske storitve, ki bi mobilnemu oglaševanju lahko dale dodatne relevantnost, pa so prav gotovo še dodatna obetajoča priložnost.

Tudi digitalne skupnosti, ki so pravi hit v internetu, se širijo v svet mobilnih komunikacij. Uporabniki si prilagajajo svoje storitve in okolje, dobre izkušnje iz spleta pa pričakujejo tudi na svojih mobilnih telefonih. Zasvojenci s storitvami, kot je Facebook, pričakujejo, da bodo imeli neoviran dostop do svojega koščka virtualnega sveta tudi takrat, ko niso ob domačem ali prenosnem računalniku, mobilni operaterji pa so lahko ob tem samo presrečni, da jim postrežejo in s tem še okrepijo njihovo zadovoljstvo. Stranka je kralj, pravijo.

Poosebljanje in prilagajanje

Vsakdo izmed nas je poseben, naši mobilni telefoni pa so, ko pridejo iz trgovine, na videz več ali manj vsi enaki. Uporabniki si želijo ne le tega, da telefon sledi njihovemu značaju, temveč tudi to, da ga posreduje in sporoča. Zato ne preseneča, da zanimanje za vsebine, kot so ohranjevalniki zaslona, pozivne melodije, pokrovčki, modni dodatki in podobno, ne pojema. Mobilni telefoni že dolgo nimajo zgolj pomena komunikacijskega pripomočka, temveč so tudi osebni pomočniki in spremljevalci ter ne nazadnje tudi modni dodatki, zato se opremljanju mobilnega telefona posveča vedno več pozornosti. Na videz majhne podrobnosti pomagajo spremeniti serijski izdelek v nekaj resnično osebnega, kar lahko z zadovoljstvom in ponosom nosimo s seboj ves dan. Torej zanimanja za ovitke, grafične vsebine, melodije niso trivialna in niso le potrošniška muha, temveč del človekove potrebe, da se izrazi ter si ustvari lepše in prijetnejše okolje.

Korak naprej pa so napravili nekateri povsem novi proizvajalci mobilnih telefonov, ki so začeli ustvarjati tako imenovane modularne telefone. Predstavljajte si, da je ogrodje popolnoma minimiziran, špartanski kvader, ki pa vendarle s svojimi 40 do 60 grami deluje popolnoma samostojno kot telefon (in to kot najlažji na svetu, seveda na račun dovršenosti videza). In čeprav se bodo nekateri odločili, da modularni telefon uporabijo v tej »surovi« (a zato izjemno lahki) obliki, je lepota te zasnove v tem, da je to ogrodje mogoče vstaviti v vedno večji nabor ovitkov (rečejo jim »jackets«), s katerimi se dobesedno v nekaj sekundah naredi popolna stilska preobrazba zunanjosti telefona. »Predstavljajte si, da želite imeti en telefon za službo, drugega za večerni ogled gledališča, tretjega za nedeljski izlet; z modularnim telefonom vam ni treba imeti treh naprav, temveč le tri 'jopiče', preobrazba pa je hitra in upošteva tudi vse uporabnikove nastavitve na telefonu,« so povedali pri izraelskem proizvajalcu Modu, ki je v Barceloni najglasneje zagovarjal modularne telefone. Prepričani so, da bodo modularni telefoni že v nekaj letih enakopravno tekmovali s klasičnimi telefoni, na vprašanje, ali menijo, da bi utegnili »modularci« izpodriniti običajne telefone, pa previdno dodajajo, da je o oddaljeni prihodnosti nehvaležno govoriti. A ovitki so le del zgodbe, saj so na voljo tudi nekoliko večji »pomočniki«, v katere je prav tako mogoče hitro in preprosto vstaviti ogrodje modularnega telefona in ga preleviti v predvajalnik mp3, digitalni fotoaparat, komunikacijsko središče ... »Domišljiji ne bo konca,« so prepričani iznajdljivi Izraelci, ki so z nekaterimi večjimi operaterji že sklenili prodajne dogovore.

Femtocelice za izboljšano pokritost

Lani so jih omenjali le kot koncept, letos pa so bile prve femtocelice že na ogled, nekatere še preizkušajo, druge pa so že tržno dostopne. Z njimi bo pokritost z mobilnim signalom izboljšana tudi v notranjih prostorih, kar je zlasti pomembno za signale omrežij 3G, ki imajo v osnovi manjši doseg kot običajni signal GSM druge generacije. Femtocelica je majhna bazna postaja, namenjena predvsem gospodinjstvom in manjšim podjetjem; nanjo se priključi do 10 mobilnih telefonov. Morebitno nezadostno pokritost z mobilnim signalom femtocelica nadomesti tako, da se prek širokopasovne povezave (DSL, optika, kabel) poveže z mobilnim omrežjem in tako zagotovi ne le boljšo pokritost, temveč tudi okrepljeno pasovno širino, za ponudnika mobilnih omrežij pa odpira nove možnosti za ponujanje novih storitev konvergence mobilnih in stacionarnih omrežij. Prednost uporabe femtocelic pred dosedanjimi rešitvami fiksno-mobilne konvergence (FMC) je ta, da pri uporabi femtocelic uporabniki lahko ohranijo svoje običajne mobilne telefone, medtem ko je pri klasičnih rešitvah FMC zahtevana uporaba drugih (dvopasovnih) terminalov. Za telekomunikacijske operaterje, ki ponujajo quadruple-play (internet, fiksna telefonija, televizija, mobilna telefonija), je pot do konvergenčnih storitev zdaj še bližja.

Tudi mi imamo konja za konvergenčno dirko

Prav na temo konvergence mobilnih omrežij in širokopasovnih komunikacij je iz Slovenije v Barcelono prišla na ogled zanimiva novost, ki je naročnikom Mobitel GSM/UMTS že dostopna v komercialni ponudbi. M:stik, na videz le običajen ključek USB, uporabniku omogoča, da svojo mobilno identiteto, to je klicno številko in nabor domala vseh storitev, ki jih ima v svojem naročniškem razmerju, razširi kamorkoli po svetu, če je povezan v internet. Ob vstavitvi m:stika v režo USN računalnika se na zaslonu uporabnika pojavi programski telefon, s katerim lahko opravlja vse svoje storitve, kot bi bil v domačem omrežju. Tako odpadejo stroški dohodnih klicev v tujini in tudi stroški za odhodne klice, ki so zaradi cenikov tujih operaterjev precej visoki predvsem v državah zunaj Evropske unije. Ker ima m:stik vgrajeno pametno kartico z identiteto uporabnika na podoben način, kot je kartica SIM v običajnem mobilnem telefonu, je tudi pri uporabi m:stika zagotovljena enaka, zelo visoka varnost. M:stik se tako tudi v svetovni strokovni javnosti predstavlja kot dostopen ter uporabnikom preprost in razumljiv način za hkratno izkoriščanje najboljših prednosti svetov mobilnih komunikacij in širokopasovnega dostopa. Predstavili so ga na stojnici kranjskega podjetja Iskratel, ki je skupaj s strokovnjaki Mobitela in tujim partnerjem s področja pametnih kartic SIM m:stik ter pripadajoče komunikacijske rešitve in tehnologijo tudi razvilo.

Redingova še ni zadovoljna

Nižanje stroškov gostovanja je tema, o kateri je imela tudi v Barceloni veliko povedati evropska komisarka za informacijske tehnologije Viviane Reding. Zadovoljna je z učinki enotne evrotarife za govorne komunikacije med gostovanjem uporabnikov iz držav EU v omrežjih drugih držav članic, a še vedno meni, da je na področju cen pošiljanja kratkih sporočil (SMS) in mobilnega podatkovnega dostopa med gostovanjem v tujih omrežjih veliko možnosti za nižanje. Združenje GSM Association ni ravno enakega mnenja in dodaja, da regulacija ni najbolj smiseln ukrep, zlasti ker so operaterji v zadnjem letu že sami znižali cene za mobilna podatkovna gostovanja. Odločna komisarka pa s tem ni zadovoljna in je v Barceloni veliko odločneje napovedala, da je 1. junij rok, do katerega bodo počakala nadaljnja nižanja cen teh storitev med gostovanjem, sicer pa bo vzela stvari v svoje roke.

Pasovne širine nikoli preveč

Na tehnološki strani smo si lahko ogledali še hitrejše mobilne podatkovne prenose, in to ne le v smeri do uporabnika. HSPA je okrajšava, od katere se veliko pričakuje, a tehnologija nima nekega praktičnega pomena (in priložnosti za povrnitev naložbe in zaslužek), če po pipicah ne teče žlahtna tekočina. Pa tudi to še ni dovolj, saj uporabniki ne bodo posegali po storitvah, za katere niso prepričani, da jih ne bodo spravile v ubožnico.

Nižanje cen podatkovnega gostovanja bi med drugim zagotovo približalo tudi mobilno televizijo. Na tem področju so sicer prisotni tudi razvijalci posebnih vsebin prav za ta način dostave s programi, ki jih ni mogoče spremljati drugje – celo Robert Redford si s svojo pobudo Sundance Festival prizadeva spodbujati razvoj mobilne video kreativnosti. Videti pa je, da so medijske hiše in tudi gledalci najbolj zainteresirani, da priznane vsebine iz »tradicionalnih« medijev prenesejo na mobilne telefone. Po eni strani je videti prava pot, da se uporabniška izkušnja (nabor oddaj, programska shema) poenoti ne glede na način dostave (TV, internet, mobilno omrežje), očitne razlike med uporabniškimi napravami pa ostajajo težko premostljiva ovira: po eni strani si na mobilnih telefonih želimo velike zaslone in zmogljive akumulatorje (baterije), a dodatnih več deset gramov vendarle nismo pripravljeni nositi s seboj (in potem smo jezni, ko že po nekaj urah intenzivnega delovanja akumulator omaga).

Toda vsebine, natančneje njihova neustreznost, so, kot pravijo izsledki raziskave, ki jo je izpeljalo podjetje Nielsen Mobile, poglavitni razlog, da mobilni operaterji ne morejo privabiti več uporabnikov mobilne televizije. Povprečno trajanje naročniškega razmerja za mobilno TV v ZDA je le poltretji mesec, kar kaže, da ciljni uporabniki (starostna skupina med 18 in 34 let) preprosto ne najdejo dovolj vsebin, ki bi jih prepričale v zvestobo. Morda pa ima tudi cena kaj pri tem ...

Odpira se še ena velika dilema, ki ji pripisujejo vedno več pomena: vedno večji nabor storitev pomeni tudi vedno obsežnejša navodila za uporabo, kar je v nasprotju s človekovo naravno željo po čim bolj preprostih storitvah in izdelkih, ki naj bi v celoti delovali že, ko jih vzamemo iz škatle (pa saj vemo, da le redki beremo navodila). Le kdo bi nas vse zadovoljil ...