V Tolminu 300 milijonov evrov vredne terme?

Tolmin - Že desetletje stara ideja o termah v Tolminu je v zadnjem času vnovič oživela.

Že desetletje stara ideja o termah v Tolminu je v zadnjem času vnovič oživela.

Potem ko je tolminski občinski svet lani podprl gradnjo 33 milijonov evrov vrednega wellness centra, je ljubljanska družba Doksa letos občini Tolmin ponudila večji, nekaj manj kot 300 milijonov evrov vreden projekt. V Tolminu so zaenkrat zadržani.

Termalna voda pod zemljo


Da se pod zemljo v okolici Tolmina zelo verjetno skriva termalna voda, so geološke raziskave potrdile že pred leti. V družbi Doksa so se seznanili s temi študijami kot tudi s preostalimi, že pripravljenimi dokumenti za razvoj termalnega turizma v Tolminu.

Potrebna še politična volja

Potrebna še politična volja

"Projekt term je zrel, veliko je bilo že narejenega, potrebna pa je še politična volja s strani občine," je povedal direktor podjetja Leon Grabenšek. Družba, ki se ukvarja z organiziranjem nepremičninskih poslov, je bila s 100.000 evri osnovnega kapitala ustanovljena lansko jesen.

Hotel s 400 sobami, bazenski kompleks, ogrevanje Tolmina s termalno vodo, geotermalna elektrarna


Po načrtih iz leta 2001 je nad Žabčami predviden hotel s 400 sobami, bazenski kompleks, ogrevanje Tolmina s termalno vodo ter geotermalna elektrarna, kar bi stalo 280 milijonov evrov. Za uresničitev vseh načrtov bi morali najti termalno vodo, ki naj bi se nahajala tri in štiri kilometre pod površjem, s temperaturo več kot 100 stopinj Celzija, je pojasnil Grabenšek. "Termalna voda je, vprašanje le, kako globoko," je prepričan.

Pet milijonov evrov za dvojno vrtino

Pet milijonov evrov za dvojno vrtino

Po njegovih besedah bi za izvedbo dvojne vrtine, kar traja pol leta in je najbolj tvegan del posla, potrebovali pet milijonov evrov, ki jih nameravajo zbrati s prodajo delnic nove družbe in preko investitorjev. V projektu bi, tako Grabenšek, občina sodelovala z zemljiščem in komunalno infrastrukturo, medtem ko bi denar za gradnjo zbrali na svetovnem trgu kapitala, recimo londonski borzi, kjer bi tržili lastništvo bodočih term. "Kapitala je dovolj, problem je le primeren projekt," je dejal. S tem je tudi zavrnil očitek, da 300 milijonov evrov ni majhna vsota.

Pri županu premalo konkretnih informacij


Tolminskega župana Uroša Brežana, ki se mu zaenkrat zdi projekt 33 milijonov evrov vrednega centra dobrega počutja realnejši, sicer veseli, da se vlagatelji zanimajo za Tolmin, a je do predloga ljubljanske družbe zadržan, saj ima premalo konkretnih informacij. "Predinvesticijska študija za center dobrega počutja je pokazala, da je tak projekt smiseln in ekonomsko upravičen, a ne upošteva tudi vrtine. Občinski svet bo moral še v tem letu sprejeti odločitev," je poudaril.

MORS lastnik zemljišča

MORS lastnik zemljišča

Vsekakor se bomo z investitorji pogovarjali in skušali najti skupne interese, a še vedno nismo lastniki zemljišč," je opozoril Brežan. Od ministrstva za obrambo naj bi 10 hektarov zemljišč med Žabčami in Poljubinjem, kjer naj bi zrasle tolminske terme, kupili v naslednjih mesecih, pri čemer ima občina v proračunu že rezerviranih 240.000 evrov, je pojasnil.

LTO dvomi v nepremičninsko družbo


Nad načrti Dokse pa niso navdušeni niti na Lokalni turistični organizaciji (LTO) Sotočje, kjer so lani prvič zabeležili preko 100.000 turističnih nočitev na tolminskem in kobariškem območju. "Sodelovali smo pri pripravi predinvesticijske študije za wellness center, ki je po mojem mnenju realnejši in lažje izvedljiv. Nepremičninska družba ni najbolj ustrezen partner v turističnem projektu. Potrebujemo aktivnega partnerja, ki bo vlagal zaradi razvoja kraja in ne zgolj zaradi finančnih učinkov naložbe," je povedal direktor LTO Sotočje Janko Humar.

STA
Foto: BOBO