Vodja IMF: Posledice dražje hrane so lahko grozljive

Strauss-Kahn je spregovoril na novinarski konferenci po celodnevnem zasedanju mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF (IMFC).

Strauss-Kahn: Rast cen hrane bi lahko pripeljala to socilanih nemirov

Čeprav je v Washingtonu v ospredju iskanje rešitev za krizo finančnih trgov, je vodja IMF pozornost namenil tudi naraščajočim cenam hrane in posvaril pred s tem povezanimi družbenimi nemiri. Posledice za svet bi lahko bile grozljive, lahko pride do vojn, je dejal.

"Stotisoči bodo stradali. Otroci bodo trpeli zaradi podhranjenosti in to bo vplivalo na njihova življenja". To po njegovem mnenju ni samo humanitarno vprašanje, saj bi lahko prišlo do neravnotežja v trgovanju med državami. "Cene hrane so v zadnjih mesecih strmo zrasle, poganja jih povečano povpraševanje, slabo vreme v nekaterih državah in uporaba zemlje za gojenje žit za goriva".

"Razvojni dosežki ogroženi, lahko pride bo vojn"

Razvojni dosežki iz zadnjih desetih let bi lahko bili po besedah direktorja IMF povsem uničeni, socialni nemiri pa bi lahko privedli do vojn. Zadnje mesece so višje cene hrane že privedle do socialnih nemirov v več državah, med drugim v Haitiju, Egiptu in na Filipinih. V Haitiju, kjer večina ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan, so tako zaradi nasilja, ki je pred tedni izbruhnilo zaradi visokih cen hrane in goriv, v soboto odstavili premiera

V Pakistanu in na Tajskem vojaki varujejo skladišča hrane, da jih prebivalci ne bi plenili. Po podatkih Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo se kar 37 držav sooča s pomanjkanjem hrane.

IMF zahteva akcijo

IMFC je sicer v sporočilu za javnost poudaril, da so izzivi, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, globalne narave in da zato zahtevajo odločno akcijo in tesno sodelovanje IMF, SB ter drugih organizacij, da bi državam v razvoju zagotovili finančno podporo in nasvete za rešitev problema.

Zoellick poziva k "new dealu"

Danes se bodo v Washingtonu sestali tudi predstavniki Svetovne banke. Tudi v središču te razprave bodo naraščajoče cene hrane, dogovorili pa naj bi se o velikem koordiniranem mednarodnem načrtu za zmanjšanje lakote. Predsednik SB Robert Zoellick je pred tedni že pozval k oblikovanju "new deala" glede globalne politike hrane, saj cene živil resno ogrožajo politično stabilnost v revnih državah.

Ministri in guvernerji z načrtom za preprečevanje kriz

Pred zasednajem IMF so finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav so sprejeli načrt za preprečevanje prihodnjih finančnih kriz. Ministri in guvernerji so se srečali dan pred začetkom spomladanskih srečanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Washingtonu.

IMF k ukrepanju poziva vse institucije

V zvezi z dogajanji v svetovnem gospodarstvu je IMF po zasedanju opozoril, da se bo finančni pretres razširil iz ZDA in bo vplival na upočasnitev svetovnega gospodarstva. IMF je svari, da gre za krizo globalnega značaja in je zato potrebno delovanje vseh institucij na vseh celinah, tako v razvitih državah, kot tudi v državah z razvijajočimi se trgi.

"Napoved rasti je preveč pesimistična"

Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je za Radio Slovenija dejal da je napoved 3,7 odstotne gospodarske rasti preveč pesimistična.

"IMF preveč pod vplivom dogajanj v ameriškem gospodarstvu"

"EU je pri svojih napovedih manj pesimistična kot IMF, čeprav se tveganj zaveda, saj je prihodnost precej negotova". "Ocena je, da so napovedi IMF preveč pod vplivom dogajanj v ameriškem gospodarstvu, tudi ko gre za napovedi za Evropo," je dejal.

"Evropsko gospodarstvo lažje prenaša pretrese"

"Evropsko gospodarstvo in finančni sistem se razlikujeta od ameriškega, saj evropsko gospodarstvo sloni na bolj trdnih makroekonomskih temeljih, zato pretrese lažje prenaša. Tudi realni sektor je zaradi tega manj prizadet kot ameriški," je poudaril Bajuk.

Pojasnil je še, da je v evropski finančni sistem vgrajenih več varovalk. "Poleg tega sta tudi politika in ukrepanje ECB zelo preudarna in sta se doslej izkazala kot pravilna."

Slovenija bo čutila vpliv finančnega pretresa

Glede vpliva finančnega pretresa na Slovenijo je Bajuk ob robu plenarnega zasedanja izpostavil, da bo njegov vpliv čutiti. Rast izvoza ostaja visoka, saj Slovenija izvaža predvsem v EU, zato je tudi tečaj ameriškega dolarja v tolikšni meri ne prizadene, je dejal slovenski finančni minister.

"Že načrtujemo rebalans proračuna"

"Vendar bi se zadeve znale zaostriti, če bi se poslabšali pogoji v trgovinskih partnericah. Slovenske banke v lasti nimajo vrednostnih papirjev, zaradi katerih je prišlo do pretresa, vendar pa se je pretres že odrazil pri ceni denarja, ki ga najemajo, zato je pomembno, da so ustrezno kapitalizirane. Prav tako se zaradi krize pričakuje nižja gospodarska rast, zaradi česar ministrstvo za finance že načrtuje rebalans proračuna," je poudaril.

"Inflacija se bo umirila"

Glede inflacije v Sloveniji pa je poudaril, da pričakuje, da se bo umirila. "Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije, ki sta tradicionalno konzervativnejša, to napovedujeta. Vendar pa rast plač v nobenem primeru ne sme preseči rasti produktivnosti, ker bi to imelo katastrofalne posledice na inflacijo, zato sem kot finančni minister v stalnem dialogu s socialnimi partnerji," je dejal.

Spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 185 držav članic IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujeta tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se bo danes končalo s plenarnim zasedanjem skupnega razvojnega odbora IMF in Svetovne banke o boju proti revščini.