Dimovski o odnosu podjetij do starejših zaposlenih

Izsledki raziskave z naslovom Odnos podjetij do starejših zaposlenih, pokojninskega sistema in varčevanja za starost še kažejo, da velika večina podjetij (86 odstotkov) ne razmišlja o uvedbi posebnih programov (rekreacija, izobraževanje) za starejše zaposlene, v nasprotju s tem pa velika večina podjetij (78 odstotkov) pozna in prakticira generacijsko mešane ekipe, večinoma zaradi prenosa znanja s starejših na mlajše zaposlene, manj zaradi razbremenitve starejših delavcev, je dejal eden od avtorjev raziskave, Vlado Dimovski.

V raziskavi sodelovalo 123 podjetij

Raziskavo so njeni avtorji predstavili na današnji okrogli mizi z naslovom Staranje prebivalstva: Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Organizator okrogle mize, ki je potekala v Grand hotelu Union, je Kapitalska družba. Slednja družba je v sodelovanju z Inštitutom za management in organizacijo Ekonomske fakultete v Ljubljani marca letos s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 123 podjetij, izvedla tudi omenjeno raziskavo.

Vlado Dimovski

Le slaba polovica s kadrovskim načrtom upokojevanja svojih zaposlenih

Izsledki raziskave so še pokazali, da se podjetja v Sloveniji na splošno zavedajo težav, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva. Kljub temu ima manj kot polovica podjetij (46 odstotkov) izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih. Raziskava je tudi pokazala, da se podjetja in zaposleni zavedajo problema zmanjševanja pokojnin iz prvega pokojninskega stebra in da se dodatno pokojninsko zavarovanje podjetjem zdi primeren produkt varčevanja za starost.

Kandidati delodajalce redko povprašajo po dodatnem pokojninskem zavarovanju

Podjetja so se večinoma strinjala da imajo kot delodajalci pomembno vlogo pri zagotavljanju dodatnih sredstev za svoje zaposlene za čas, ko se bodo ti upokojili. Pri večini podjetij (57 odstotkov) se zavedajo pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja in ga potencialnim zaposlenim v podjetju predstavljajo kot boniteto. Pri tem kandidati za delovna mesta svoje potencialne delodajalce še vedno redko povprašajo po dodatnem pokojninskem zavarovanju.

Bodo dejanske in možne aktivnosti uresničene?

Po besedah organizatorjev okrogle mize so na njej strokovnjaki z različnih področij predstavili dejanske in možne aktivnosti, ki jih država, podjetja in posamezniki lahko izpeljejo z namenom zagotavljanja varnega in kakovostnega življenja v obdobju po upokojitvi.

Dimovski: Starostnikom prijazna podjetja bodo imela manj težav z zapolnitvijo delovnih mest

Dimovski, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve v vladi premiera Antona Ropa, je predstavil tudi strokovni in praktični vidik managementa starostnikov in ukrepe, s katerimi lahko podjetja vplivajo na integracijo starejših zaposlenih v poslovne sisteme z namenom dolgoročne vzdržnosti in profitabilnosti podjetij. Po njegovem mnenju bodo imela podjetja, ki so starostnikom prijazna in se odzivajo na njihove specifične potrebe, manj težav z zapolnitvijo delovnih mest.

Trendi kažejo na staranje prebivalstva

Po podatkih organizatorjev okrogle mize staranje prebivalstva izhaja iz podaljševanja življenjske dobe in hkratnega znižanja rodnosti ter pomeni povečanje deleža prebivalcev starejših od 64 let. Ko delež ljudi, starejših od 64 let, preseže sedem odstotkov, se prebivalstvo uvršča med staro.

Dolgoročne projekcije prebivalstva do leta 2050, ki jih je za države članice EU pripravil Eurostat na podlagi enotne metodologije, kažejo na nadaljnje naraščanje deleža starejših v Sloveniji, občutno pa se bo povečal delež prebivalstva, starejšega od 80 let.

Po podatkih Ekonomskih izzivov iz julija 2007 je bil konec leta 2004 prebivalec Slovenije povprečno star že 40,3 leta. Projekcije, predstavljene tudi na današnji okrogli mizi, kažejo, da bo v Sloveniji starostna odvisnost (torej razmerje med številom ljudi starih 65 let in več in številom ljudi starih od 15 do 64 let) leta 2020 že 29-odstotna, leta 2050 pa okoli 40-odstotna.

Staranje prebivalstva bo povečalo javnofinančne odhodke

Glede na projekcije staranja prebivalstva strokovnjaki napovedujejo, da lahko pričakujemo povišanje javnofinančnih odhodkov, povezanih s staranjem, za 9,7 odstotka BDP. Evropska komisija pa v Poročilu o vzdržnosti javnih financ ugotavlja, da je Slovenija med državami, ki so najbolj izpostavljene tveganju povečanja javnofinančnih izdatkov, povezanih z demografskimi spremembami.