ECB pričakovano dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke

Obrestna mera je pri štirih odstotkih vztrajala od junija lani. S tem se je ECB odzvala na junijsko rekordno 4-odstotno inflacijo na letni ravni v območju evra. Ključna obrestna mera za območje evra je tako najvišja v zadnjih sedmih letih. Ekonomski strokovnjaki so odločitev o dvigu obrestnih mer pričakovali, manj pa so si bili edini v ocenah, če gre za zadnje povišanje obrestnih mer letos.

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je po zasedanju Sveta ECB dejal, da bo ta odločitev ECB pomagala pri njenem cilju umirjanja inflacije. Odločitev za dvig obrestne mere so člani sveta po zagotovilih predsednika ECB sprejeli soglasno.

Trichet: ECB bo storila vse potrebno za zagotovitev cenovne stabilnosti

Obenem je Trichet napovedal, da bo ECB še naprej "zelo pozorno spremljala razvoj dogodkov v prihodnje". Dejal je, da svet nima "nikakršnih predsodkov" o nadaljnji usmeritvi monetarne politike in da "se nikoli ne zaveže vnaprej". Zagotovil pa je, da bo ECB storila "vse potrebno za zagotovitev cenovne stabilnosti" in da lahko državljani računajo z njenim ustreznim odzivom.

Nemški finančni minister Peer Steinbrück

Glavna naloga ECB je boj proti inflaciji

Boj proti inflaciji ter skrb za srednjeročno stabilnost cen je glavna naloga ECB. Z bojem proti inflaciji se namreč ECB po besedah Tricheta bori tako za kupno moč najšibkejših slojev v družbi kot za dolgoročno gospodarsko stabilnost.

Do tokratnega dviga obrestne mere je prišlo prav zaradi rekordne inflacije, ki je bila po podatkih evropskega statističnega urada junija na letni ravni v območju evra s štirimi odstotki najvišja od uvedbe skupne evropske valute leta 1999.

Francoska gospodarska ministrica Christine Lagarde

Inflacija v 15 državah z evrom vztraja na visoki ravni že od začetka leta in krepko presega cilj ECB, po katerem naj inflacija na srednji rok ne bi presegla dveh odstotkov. V Sloveniji je bila tako junija inflacija na letni ravni sedem odstotkov, kar je največ med članicami območja evra. Trichet je znova poudaril, da bo obdobje visoke inflacije v območju evra daljše, kot je bilo sprva predvideno.

Vrednost evra proti dolarju bo še narasla

Vse glasnejši pa so pozivi ECB, naj z zaostrovanjem monetarne politike, ki bi dodatno omejevala dostop do denarja na finančnih trgih za podjetja in posameznike, ne prispeva k upočasnjevanju gospodarstva v območju evra. Evrsko območje se namreč vzporedno z inflacijo sooča tudi z upočasnitvijo gospodarske rasti in slabšanjem gospodarskega razpoloženja, ki sta posledici pretresov na finančnih trgih in močnega ohlajanja ameriškega gospodarstva.

Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero

ECB namreč odločitve o višini obrestnih mer v skladu s svojo strategijo monetarne politike sprejema glede na analizo podatkov iz dveh stebrov: realnega - sem sodita inflacija in gospodarska rast - ter monetarnega, ki vključuje analizo rasti posojil in denarja v obtoku.

Kritično pa so se do odločitve ECB danes izrekli tudi v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC). Označili so jo za nevarno, nerazumljivo in kontraproduktivno, zanjo pa naj bi ceno plačali evropsko gospodarstvo in evropski delavci.

Slovenska podjetja kljub potezi ECB skrbi inflacija

Odločitev ECB o zvišanju ključne obrestne mere za četrt odstotne točke bo tudi v Sloveniji, ki je del območja evra, vplivala na pogoje gospodarjenja. Sicer pričakovana odločitev ECB bo posredno vplivala na oblikovanje obrestnih mer, podjetja pa ob rastočih cenah surovin še vedno najbolj skrbi inflacija.

V skupini Gorenje, ki ima štiriodstoten delež na evropskem trgu gospodinjskih aparatov in je eden največjih slovenskih izvoznikov, so med najbolj neposreden vpliv uvrstili povečanje stroškov financiranja v izkazu poslovnega izida. Več kot polovico posojil imajo vezano na spremenljivo obrestno mero. V primeru zvišanja skupne obrestne mere za eno odstotno točko je celoletni strošek zvišanja pri načrtovani zadolženosti približno 2,5 milijona evrov.

Križanič: Odločitev ECB bo delovala protiinflacijsko

Po mnenju ekonomista Francija Križaniča bo odločitev ECB delovala protiinflacijsko, vplivala pa bo na upočasnitev gospodarske rasti, deloma tudi zaposlovanja. "Vsekakor bo delovala stabilizacijsko, saj bo preprečila prelivanje tekočih stroškov v inflacijo," je poudaril. Križanič je sicer potezo ECB ocenil kot "nekoliko solistično", saj ne bo v dovoljšnji meri prispevala k razrešitvi globalnih neravnovesij, in izrazil mnenje, da bi morali veliki svetovni finančni igralci, predvsem EU in ZDA, bolj usklajevati monetarno politiko.