Skupščina NKBM ni imela posluha za male delničarje

Mali delničarji namreč niso uspeli s svojimi predlogi po višjih dividendah in imenovanju svojih predstavnikov v novi nadzorni svet. Večinski delničarji so potrdili predlog uprave za 0,2 evra dividende na delnico.

Dividende izplačane pred koncem avgusta

"Skupščina, na kateri je bilo zastopanega 70 odstotkov kapitala, je izglasovala predlog uprave, da se za dividende nameni 4,672 milijona oz. 0,2 evra na delnico, preostanek pa gre v rezerve banke. Dividende morajo biti izplačane v naslednjih 60 dneh, banka pa se je odločila, da bo to storila še pred koncem avgusta," je povedal predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič in dodal, da je skupščina izglasovala tudi statutarne spremembe, ki opredeljujejo možnost izdaje odobrenega kapitala s strani uprave s soglasjem nadzornega sveta za njihove strateške načrte.

V novem nadzornem svetu le štirje dosedanji nadzorniki

NKBM bo s 1. septembrom prav tako dobila skoraj povsem prenovljen nadzorni svet, v katerem so ostali le štirje dosedanji nadzorniki, poleg predsednika Daniela Blejca še Andrej Svetina, Anton Jurgetz in Anton Guzej. Čeprav je bil prvotni predlog dnevnega reda, da bi razrešili zgolj Stanislava Lesjaka, pa so na skupščini nato na predlog vlade za štiriletni mandat imenovali peterico novih nadzornikov, med katerimi so Aleš Valentinčič, Franci Škufca, Ivan Vizjak, Egon Žižmond in Boštjan Kramberger.

Kljub množični zamenjavi v nadzornem svetu pa svojega mesta v njem kljub takšnim zahtevam niso dobili mali delničarji. Pooblaščenci okoli 14.000 od skupaj približno 103.000 malih delničarjev v to niso uspeli prepričati večinskih delničarjev, zaradi česar so množično predčasno in protestno zapuščali skupščino. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič je na skupščini zato že napovedal tri izpodbojne tožbe.

Kovačiču je žal, da so delničarji protestno zapustili skupščino

Kovačič imenovanja novih članov nadzornega sveta na novinarski konferenci ni želel komentirati, saj to po njegovih besedah ni v pristojnosti uprave. Na vprašanje, kako komentira protestno zapuščanje skupščine s strani malih delničarjev, je dejal, da mu je tega žal, saj si želi zaupanje v upravo s strani vseh delničarjev, ne glede na to, kakšen delež imajo v svojih rokah.

Bančniki predstavili pet strateških izhodišč

Vodstvo bančne skupine je delničarje seznanilo tudi s strateškimi izhodišči banke, ki jih je nedavno že potrdil nadzorni svet. Po njegovih besedah so ta strnjena v pet točk, in sicer krepitev tržnega položaja v Sloveniji, širitev skupine na trge jugovzhodne Evrope s poudarkom v državah nekdanje Jugoslavije, optimiranje delovanja skupine, razvoj sodobnih prodajnih poti ter ustanovitev in razvoj direktne banke, ki bo sposobna konkurirati na celotnem evrskem območju.

Predsedujoči skupščini Pavel Pensa in predsednik uprave Matjaž Kovačič

Predsednik nadzornega sveta NKBM Daniel Blejc je izrazil zadovoljstvo nad izglasovanimi sklepi ter povedal, da prenova nadzornega sveta ne bo zmotila zastavljenih ciljev banke. O protestih malih delničarjev je dejal, da je bila prva skupščina morda s strani posameznikov izkoriščena tudi kot nekakšna politična promocija in poskus zadovoljevanja interesov, ki jih doslej niso uspeli uveljaviti. Kot je dejal, je skupščina prostor, kjer se uveljavlja strateška usmeritev banke, to svoje poslanstvo pa so po njegovih besedah tudi uresničili.

"Pokazala se je velika aroganca oblasti in moč preglasovanja"

Prvi mož VZMD je po skupščini, ki je potekala v največji konferenčni dvorani hotela Habakuk, na njej pa je sodelovalo okoli 120 delničarjev oz. njihovih pooblaščencev, povedal, da se je na skupščini pokazala velika aroganca oblasti in moč preglasovanja. To se je po njegovem pokazalo predvsem pri glasovanju o novi sestavi nadzornega sveta.

"Izglasovani predlogi so formalno neustrezni in nezakoniti"

"Mi smo resno računali, da bo po treh mesecih pogovorov prišlo do usklajenega predloga in da bodo mali delničarji po vstopu v lastniško strukturo dobili možnost udeležbe pri upravljanju družbe in njenem nadzoru, kar je njihova pravica. Žal te modrosti večinski lastniki niso zmogli, kar lahko slabo vpliva tudi na morebitne druge javne prodaje državnih deležev v Sloveniji," je dejal Verbič in izglasovane predloge države oz. Slovenske odškodninske družbe označil za formalno neustrezne ter nezakonite.