Slabi časi za finančne trge
Turobno vzdušje na svetovnih finančnih trgih traja že kar nekaj časa in nič ne kaže, da bi se to utegnilo kmalu spremeniti.
Še posebej depresivno se obnaša ameriški finančni trg, saj je njegova vrednost za več kot 20% nižja od svojega vrhunca. Tudi na ostalih svetovnih borzah ne skačejo ravno od navdušenja, še posebej ne na tistih v državah v razvoju, kjer so samo v zadnjem mesecu zaznali skoraj 10 odstotni padec vrednosti delnic.
Za tako vzdušje na finančnih trgih seveda obstajajo razlogi, saj globalne gospodarske razmere niso niti najmanj rožnate, kar je v glavnem posledica negativnih trendov na področju vitalnih ekonomskih faktorjev: gospodarska rast se je upočasnila, obrestne mere in inflacija pa rasteta, kar se nedvomno čuti tudi na delniških trgih. Kot, da to še ne bi bilo dovolj, so se temu čudnemu vzdušju pridružile še visoke cene nafte in hrane.
Nezanemarljivo vlogo za tako stanje lahko pripišemo tudi ameriški kreditni krizi, ki jo je povzročil kolaps drugorazrednih hipotekarnih posojil, in, ki se je v vseh svojih razsežnostih pokazala letošnjo pomlad. Zaradi padca cen nepremičnin v ZDA mnogi kreditojemalci niso bili več sposobni odplačevati posojil pod manj ugodnimi pogoji, kar je povzročilo precejšnje likvidnostne težave in stečaje številnih ameriških bank. Povsem imuni na to niso bili niti taki investicijski velikani, kot so Bear Stearns, Merrill Lynch ali Lehman Brothers. Vsaj za zdaj požar še gasi Ameriška Centralna Banka (Fed).
Glavnina težav, s katerimi se soočajo finančni trgi je pravzaprav precej prepoznavna. Poglejmo si še enkrat ameriški hipotekarni primer: dokler so banke še lahko posojale denar na osnovi zanesljivih in dovolj vrednih poroštev (predvsem v obliki nepremičnin), so kreditni posli cveteli. V tistem trenutku, ko pa je Ameriko zajela hipotekarna kriza (zaradi znanih razlogov), so banke seveda prenehale posojati denar pod ugodnimi pogoji, kar je povzročilo, da investitorji pa niso bili več sposobni kupovati nepremičnin, zato so bili mnogi prisiljeni celo prodati svoje premoženje, da so sploh lahko odplačali posojila. Ker je cena poroštev v obliki nepremičnin padla, so banke poostrile pogoje za posojanje denarja. In, ker je bilo do denarja težje priti, so tudi finančni trgi izgubili svoj zalet.
No, vsaka kriza prinese tudi kaj dobrega. Tokratna bo nedvomno prinesla treznejše posojanje na strani bank in treznejše zadolževanje na strani prebivalstva. Pričakujemo lahko tudi precejšnjo regulacijo trga finačnih storitev. Vendar pa oblasti pri tem ne bodo smele pretiravati, saj pretirana regulativa lahko enako škodi kot pretirana razpuščenost.
Foto: Reuters
