Varuh konkurence ne sme razpolagati z delom zasežene dokumentacije

Ker je šlo po ugotovitvah pooblaščenke za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, mora varuh konkurence pridobljeno dokumentacijo v elektronski obliki zapečatiti. Urad RS za varstvo konkurence, ki ga vodi Jani Soršak, tako ne sme uporabljati določenih osebnih podatkov v elektronski obliki, ki jih je pridobil v okviru preiskovalnega dejanja v Mercatorju, Sparu in Tušu.

Pooblaščenka je v v četrtek izdani odločbi namreč ugotovila, da zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ne daje zadostne podlage za poseg v t.i. komunikacijsko zasebnost (vsebina pisem in drugih pošiljk, torej tudi elektronske pošte), ki jo ščiti slovenska ustava.

Šlo je za nezakonito obdelavo osebnih podatkov

Ker je omenjeno določilo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (29. člen) neločljivo povezan z 38. členom ustave, ki ščiti informacijsko zasebnost (prometni podatki, povezani z elektronsko pošto, kdo je komu pisal in kdaj), je šlo po navedbah pooblaščenke pri zasegu določenega dela dokumentacije za nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

Poseg v pridobljene medije dovoljen zgolj ob prisotnosti nadzornika

Urad za varstvo konkurence mora tako zapečatiti vso pridobljeno dokumentacijo v elektronski obliki, med katero so tudi nezakonito pridobljeni osebni podatki. V roku petih dni mora iz medijev, ki vsebujejo to dokumentacijo, tudi izločiti tiste dele, ki jih lahko uporablja v nadaljnji preiskavi. Vsak poseg v pridobljene medije se mora izvesti ob prisotnosti državnega nadzornika.

Soršak je že v četrtek izrazil začudenje nad namero informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar o ponovnem zapečatenju že zapečatenih podatkov. Kot pojasnjujejo pooblaščenka, "državni nadzornik pri informacijskem pooblaščencu do izdaje odločbe ni pečatil še ničesar, pridobljeno dokumentacijo trgovcev je pečatil urad sam".

"V postopku inšpekcijskega nadzora državni nadzornik izreka svoje ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov. Da odpečatenje ni možno, lahko zagotovita le žig in podpis nadzornika in ne lastno pečatenje urada za varstvo konkurence, ko lahko zavezanec zapečatene dokumente kadarkoli odpečati in jih (morda) uporablja in nato z lastnim žigom zapečati nazaj," na Soršakovo začudenje odgovarja pooblaščenka.

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence potrebno dopolniti

Sicer pa informacijsko pooblaščenko veseli, da tudi vlada ugotavlja, da sedanja pooblastila urada za varstvo konkurence za poseg v komunikacijsko zasebnost ne zadoščajo. Vlada je namreč na četrtkovi seji, torej še pred vročitvijo odločbe varuha konkurence, sprejela stališče, da je treba dopolniti zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, in sicer natančneje opredeliti pooblastila glede obdelave in pregledovanja osebnih podatkov ter pregledovanja in dostopanja do elektronske poslovne komunikacije preiskovanih subjektov.

Soršak je že večkrat zatrdil, da bo zaradi oviranja postopka urada za varstvo konkurence uporabil vsa pravna sredstva, "ker ni primerno, da ovirajo naš postopek, ko ta še ni končan". Urad je sicer, kot je znano, pridobil pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo Pravne fakultete v Ljubljani. Ta po Soršakovih besedah kaže, da urad dela zakonito.

Na uradu sicer premišljujejo o ukrepih proti odgovornim osebam informacijske pooblaščenke. "Razmišljamo o tem, da bomo kazenskopravno ukrepali tudi proti informacijski pooblaščenki," je v četrtek povedal Soršak.