Raziskava kaže velike razlike cen in plač v Sloveniji in Švici

Izdali so tudi monografijo Kupna moč slovenskega evra in švicarskega franka. "Raziskava se je ukvarjala z dokaj velikimi razlikami v stopnji razvitosti med obema državama, pri čemer je Slovenija članica Evropske unije, medtem ko Švica ni. Višja stopnja razvitosti Švice ima svoj odsev tudi v rezultatih analize, poleg velike razlike v ravneh cen je namreč še večja razlika v kupni moči neto plač. Kljub visokim plačam pa so tudi kazalci na trgu dela boljši, ne samo v primerjavi s Slovenijo, ampak tudi z EU. Prav zato Švica lahko predstavlja ustrezno referenco tudi marsikateri državi EU, ne le Sloveniji," je na današnjem srečanju z avtorji knjige povedal urednik in vodja raziskave Davorin Kračun.

Švica razvitejša in bolj draga

Kot je pojasnil Kračun, je Švica razvitejša in ustrezno draga država, kar je pokazala tudi primerjava maloprodajnih cen. Te so namreč v Sloveniji kar za 28 odstotkov nižje kot v Švici. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, ki so za 38 odstotkov nižje, medtem ko so cene proizvodov nižje za 24 odstotkov. To po Kračunovih besedah ustreza pričakovanjem v primerjavah manj razvitih dežel z bolj razvitimi.

Slovenska plača znaša 28,6 odstotka švicarske

Sicer pa je po njegovem mnenju razumljivo velika razlika tudi v povprečnih neto plačah, ki v Sloveniji ob preračunu po tečaju Evropske centralne banke znaša vsega 28,6 odstotka švicarske. Februarja je namreč ta v Sloveniji znašala 864,5 evra, v Švici pa 3017,01 evra. Ob upoštevanju cen in notranje kupne moči denarja v vsaki od primerjanih držav to pomeni, da lahko prejemnik povprečne plače v Sloveniji v svoji državi kupi skoraj za dve tretjini manj enakih dobrin kot v Švici.

Zaradi znanega pospeška v zadnjem letu so si cene živil v raziskavi zaslužile posebno pozornost. Vzorec za celotno skupino živil po Kračunovih besedah kaže, da so ta v povprečju v Švici dražja za 37 odstotkov, v Sloveniji pa so absolutno cenejše tudi vse posamezne živilske blagovne skupine. Med temi sta relativno še najdražji predelane in konzervirane ribe ter sveže in predelano mleko, sicer pa v celotnem vzorcu ni nobenega živilskega proizvoda, ki bi bil v Sloveniji dražji kot v Švici.

Primerjava dinamike in ravni cen

Sicer pa primerjava dinamike in ravni cen med Švico, EU in Slovenijo kaže na težnjo konvergence. V primerjavi z EU ima Švica višjo raven cen, Slovenija pa nižjo. Obratno je z rastjo cen, saj so bile v Švici v zadnjih letih stopnje rasti cen le na polovici tistih, ki so bile izmerjene v EU. Tudi leta 2007 so cene porasle za manj kot odstotek, ob nadaljevanju takšne dinamike pa se utegnejo razlike v ravneh cen zmanjšati.

Konvergenca bruto domačega proizvoda (BDP) pa po besedah vodje raziskave ni tako enoznačna, predvsem ne glede razmerja med stopnjami rasti realnega BDP med Švico in EU. Med leti 2004 in 2007 je Švica izkazovala višje stopnje rasti kot EU, kar je prekinilo konvergenčni trend iz obdobja med leti 1998 in 2003. "Seveda pa je očitna konvergenca realnega BDP med Slovenijo in Švico, saj so stopnje rasti v Sloveniji v zadnjih letih za dva do tri odstotne točke višje," je še dodal Kračun.

Slovenija ima boljši rezultat le po kriteriju javnega dolga

Raziskava še ugotavlja, da Švica po večini makroekonomskih kazalcev izkazuje visoko stopnjo stabilnosti in čeprav ni članica območja evra, bolje izpolnjuje maastrichtske kriterije kot večina članic. Slovenija ima boljši rezultat od Švice le po kriteriju javnega dolga, saj njegov delež predstavlja zgolj polovico švicarskega (24,1 odstotka v Sloveniji v letu 2007 in 58,8 odstotka v Švici), je na predstavitvi rezultatov raziskave še dodal Davorin Kračun.

Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo, ki deluje v okviru mariborske EPF, že vrsto let izvaja primerjalne raziskave cen in plač med Slovenijo ter drugimi evropskimi državami. V dosedanje raziskovanje so tako že vključili Slovaško, Hrvaško, Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Tokratna raziskava je nastala ob sofinanciranju ministrstva za gospodarstvo.