ECB z dodatnimi 40 milijardami dolarjev denarnemu trgu

Skupno 48 bank je vložilo kar za 82,1 milijarde dolarjev ponudb.

Večina sredstev po ugodni obrestni meri

ECB je sicer pred tem sporočila, da bo sprejela največ dve ponudbi na banko v skupni velikosti do štirih milijard dolarjev. Več kot dve tretjini sredstev je banka posodila po ugodni obrestni meri 3,25 odstotka, kar je za odstotno točko manj od ključne obrestne mere v evrskem območju.

Gre za del usklajenega posredovanja glavnih svetovnih centralnih bank, ki želijo vnesti stabilnost na svetovne finančne trge. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je tako v četrtek napovedala, da bo v sodelovanju z ECB, švicarsko, angleško, japonsko in kanadsko centralno banko zagotovila 180 milijard dolarjev kratkoročnih likvidnostnih sredstev. Fed je v ta namen z omenjenimi centralnimi bankami sklenil t.i. swap posle oz. zamenjave valut, ki veljajo do 30. januarja 2009.

Likvidnostna sredstva naj bi pripomogla k umiritvi panike na svetovnih finančnih trgih, do katere je prišlo po bankrotu četrte največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers, prodaji banke Merrill Lynch in težavah največje svetovne zavarovalnice AIG. To je pred stečajem zadnji trenutek rešila Fed, ki ji je prejšnji teden odobrila nujno potrebno posojilo v višini 85 milijard dolarjev (60 milijard evrov). V zameno bo prevzela nadzor nad 80 odstotki zavarovalnice.

ECB ter švicarska in britanska centralna banka so finančnim trgom tako v petek v okviru tega načrta skupno že ponudile dodatnih 90 milijard dolarjev likvidnostnih sredstev, pred tem pa je ECB v odzivu na pretrese trgu skupaj namenila 100 milijard evrov. Za vsa likvidnostna sredstva je bilo povpraševanje veliko, kar priča o tem, da se razmere v bančnem sektorju še zdaleč niso stabilizirale.

V ECB so prav zato napovedali, da bodo še naprej "tesno sodelovali s partnerskimi institucijami in sprejeli ustrezne korake, da bi odgovorili na nadaljujoče se pritiske".