Komisija za javne finance kritična do ministra Bajuka

Sprejela je več sklepov; med drugim, da minister za finance Andrej Bajuk komisije ni želel seznaniti z vlogo bank pri spornih primerih koncentracije kapitala. Komisija tako zaradi nepojasnjene vloge bank v pretežni državni lasti (NLB in NKBM) ni mogla razjasniti vseh okoliščin v zvezi s financiranjem prevzemov. Zato domneva, da so člani nadzornih svetov bank financiranje spornih prevzemov dopuščali z vednostjo vlade.

Komisija: Nekateri prevzemi so bili financirani s strani NLB in NKBM

Komisija je tudi ugotovila, da so bili prevzemi v Pivovarni Laško, Merkurju in Istrabenzu pretežno, glede na svoj tržni delež, financirani s posojili NLB in NKBM. Vlado in in ministrstvo za finance je pozvala, da poročata o vlogi omenjenih bank pri prevzemih ter da se opredelita do vloge in odgovornosti članov nadzornih svetov in uprav bank.

Andrej Šircelj

Predstavniki koalicije v komisiji so sklepom ostro nasprotovali

Omenjene sklepe so podprli štirje člani komisije iz vrst opozicijskih strank, medtem ko so jim trije predstavniki koalicije v komisiji v celoti nasprotovali in sejo označili za opozicijski predvolilni manever.

Ministra Bajuka kljub pozivom predlagatelja seje ni bilo

Kljub pozivu predlagatelja nujne seje komisije za nadzor javnih financ, poslanske skupine Zares, ministru Bajuku, naj se nadaljevanja seje vendarle udeleži, saj lahko le on poda bolj natančne informacije o financiranju spornih managerskih odkupov, Bajuka tudi tokrat ni bilo. Ministrstvo za finance je zastopala Katja Božič, seje pa se je udeležil tudi državni sekretar Andrej Šircelj.

Opozicija je izglasovala, da se seja za javnost zapre

Po uvodni razpravi je predsednik komisije Milan Petek (LDS) na predlog poslanca SD Milana M. Cvikla sejo zaprl za javnost, saj naj bi Šircelj in Božičeva članom komisije predstavila podrobnejše podatke v zvezi z obravnavano tematiko. Člani komisije iz vrst koalicijskih strank so zaprtju seje sicer nasprotovali, a jih je opozicija preglasovala. Tudi Šircelj ni videl razloga za zaprtje seje.

Šircelj: Finančna kriza ni za Slovenijo ni nevarna

Kot je po vnovičnem odprtju seje za javnost pojasnil Petek, Šircelj kakšnih novih dejstev v zvezi s financiranjem spornih prevzemov sicer ni predstavil, je pa beseda tekla tudi o nekaterih drugih temah, povezanih s finančno krizo. Šircelj je med drugim pojasnil, da finančna kriza nima neposrednega vpliva na slovenske banke in da je bančni sistem v Sloveniji stabilen, prihranki pa varni.

Milan Petek

Šircelj: Delovanje bank spremljajo organi nadzora

V zvezi s financiranjem spornih prevzemov je Šircelj zagotovil, da vlada deluje v okviru svojih pristojnosti in na podlagi tega razpolaga z informacijami, ki so javne, medtem ko o konkretnih poslih nima podrobnejših informacij. Kot je še povedal Šircelj, je delovanje bank na področju upravljanja s tveganji ustrezno, njihovo poslovanje pa budno spremlja Banka Slovenije, ministrstvo za finance pa se v delovanje bank ne vpleta. Spremljanje ustreznosti poslovanja bank pa je po njegovih besedah vloga organov nadzora.

Trofenik s Šircljevimi pojasnili ni zadovoljen

Prvopodpisani pod zahtevo za sklic nujne seje komisije Vili Trofenik (Zares) s Šircljevimi pojasnili sicer ni bil zadovoljen, saj, kot je poudaril, nekatera vprašanja ostajajo odprta. "Niti ministrstvo za finance niti vlada nista izpolnila sklepa, ki ga je na predlog koalicije izglasoval DZ na izredni seji v začetku julija," je bil kritičen Trofenik in dodal, da vlada ugotavlja, da je tajkunizacija za Slovenijo škodljiva, hkrati pa, da pri financiranju spornih prevzemov ni bilo nepravilnosti.

Milan M. Cvikl

Trofenik: Problem tajkunizacije je izpostavljen samo v predvolilne namene

"Problem tajkunizacije se je tako izpostavljal samo v predvolilne namene. Ko pa je prišel čas, da se z zadevo končno tudi razčisti, pa vlada za to ni več zainteresirana," je zatrdil Trofenik in podvomil v iskrenost premiera Janeza Janše na zadnjem izrednem zasedanju DZ, ko je pozval poslanke in poslance, da bi se bilo z afere Patria bolj smiselno znova preusmeriti v tajkune. "Gre za neodgovorno igro," je prepričan Trofenik.

Cvikl: Janša je potreboval sovražnika

Podobno meni tudi Cvikl. Po njegovih besedah je povsem jasno, da so bili managerski odkupi pospešeni po spremembi prevzemne zakonodaje in financirani z uporabo finančnega vzvoda. "Iz tega je nastal političen problem, ko je novembra lani predsednik vlade Janez Janša ugotovil, da potrebuje sovražnika in da so to tajkuni," je še poudaril in končal: "Vlada državnemu zboru ni pripravila celovite informacije o tem, da je potek koncentracije kapitala v obravnavanih družbah sprožila ona sama."