Finančna kriza še zaposluje vlade in centralne banke

Ukrepi evropskih držav za pomoč finančnemu sektorju so po oceni Mednarodnega denarnega sklada omogočili Stari celini, da se izogne hujšim posledicam finančne krize. Trgovanje na kapitalskih trgih je bilo neenotno, a brez večjih odklonov.

Leipold: Ukrepi bi morali krizo močno ublažiti

"Čeprav bo svetovna finančna kriza povzročila močno upočasnitev gospodarske dejavnosti, bi morali ukrepi za blažitev krize, ki so bili sprejeti na različnih področjih, omogočiti, da se izognemo hujšim posledicam krize," je izjavil direktor IMF za Evropo Alessandro Leipold.

Alessandro Leipold

Evropske vlade je obenem pozval, naj se "zatečejo k proračunski politiki in tako ublažijo posledice poslabšanja gospodarske konjunkture".

Leipold: ECB naj dodatno zniža ključno obrestno mero

Ocenjujoč, da se "inflacijska tveganja hitro zmanjšujejo", je Evropsko centralno banko (ECB) pozval, naj dodatno zniža ključno obrestno mero za območje evra. "Obstaja manevrski prostor, da monetarna politika v doglednem času sprejme nove ukrepe za omilitev monetarnih pogojev," je poudaril Leipold.

Skrb glede upočasnjevanja evropske gospodarske skrbi je medtem tečaj evra potisnila na najnižjo raven v zadnjih 19 mesecih. Za en evro je tako treba odšteti 1,3237 dolarja.

Federal Reserve namenja 540 milijard dolarjev za oživitev vzajemnih skladov

Ameriška centralna banka Federal Reserve je sporočila, da bo zagotovila 540 milijard dolarjev za oživitev trga vzajemnih skladov, kar so tiskovne agencije označile kot najnovejši poskus "odmrznitve" kreditnih tokov. Sredstva naj bi zagotovili zasebnemu sektorju oz. vlagateljem.

Predsednik Federal Reserve Ben Bernanke pa je v ponedeljek podprl zamisel o novem proračunskem stimulacijskem paketu, čemur ne nasprotuje več niti administracija predsednika Georgea Busha. Finančni minister Henry Paulson je pojasnjeval, kako bo deloval načrt vlade za kupovanje delnic bank.

"Upoštevanje možnosti fiskalnega paketa v tem trenutku deluje ustrezno," je dejal Bernanke, vendar opozoril, da je potrebno paziti na dolgoročni vpliv na proračunske primanjkljaje. Prav tako se je zavzel za kongresne ukrepe s katerimi bi izboljšali dostop do posojil potrošnikom in poslom.

ECB je napovedala, da bo vsota evrov in dolarjev, ki jih bo v prihodnjih dneh ponudila denarnim trgom v območju evra z namenom spodbuditi do nedavnega skorajda zamrznjeno medbančno posojanje, znašala okrog 400 milijard evrov.

Britanska in švicarska banka vsaka 10 milijard dolarjev za likvidnost

Britanska in švicarska centralna banka pa sta bankam namenili po dodatnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. Vendar povpraševanje bank po sredstvih upada, kar po mnenju analitikov kaže, da se posojilna stiska zmanjšuje.

Stark: Na medbančnih trgih prihaja do rahlega izboljšanja

Da prihaja do rahlega izboljšanja na medbančnih denarnih trgih, je potrdil tudi glavni ekonomist ECB Jürgen Stark. Vendar pa je opozoril, da ne izključuje možnosti še kakšnega neugodnega dogodka v bančnem sektorju.

Stevens: Nevarnost globalne katastrofe se je zmanjšala

Guverner avstralske centralne banke Glenn Stevens pa poudarja, da se je nevarnost globalne katastrofe zmanjšala, potem ko so države po vsem svetu posegle v finančni sistem z ukrepi za povečanje likvidnosti in zaupanja v sistem.

Japonska je pripravljena vlagati v banke

Japonski minister za ekonomsko in fiskalno politiko Kaoru Josano pa je dejal, da je japonska pripravljena vložiti javna sredstva v večje ali manjše banke, če bi te postale žrtev svetovne posojilne krize, in s tem zagotoviti nemoteno financiranje malih in srednje velikih podjetij.

Kitajska bo povečala izvozne rabate

Kitajske oblasti so se medtem zaradi upočasnitve gospodarske rasti v tretjem četrtletju, ki jo je povzročila svetovna posojilna kriza, odločile podpreti izvoz tako, da z novembrom povečajo izvozne rabate pri več kot četrtini obdavčljivega blaga, vključno s tekstilom in igračami.