Ob zaostrenih kreditnih pogojih manj plačilne discipline

To so predstavniki gospodarstva med drugim poudarili na okrogli mizi v okviru konference z naslovom Mednarodna finančna kriza in Slovenija. Da se posledice finančne krize prenašajo v realni sektor, je na konferenci poudaril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je dejal, je ta vpliv v Sloveniji sicer manjši kot v drugih razvitih državah. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pravi, da slovenske banke niso več sposobne financirati novega razvoja in investicij. "Kreditna restrikcija se bo odrazila tako pri kreditiranju podjetij kot fizičnih oseb," je prepričan Debeljak.

"V Sloveniji zaenkrat ni večjih težav"

Direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink je poudarila, da je treba v tem trenutku ohraniti trezno glavo, da ne bo zaradi krize vladal večji strah, kot je potreben. Po njenih besedah sicer drži, da sta realni in finančni sektor prepletena, a v Sloveniji zaenkrat ni večjih težav, ker je bančni sistem zelo dobro reguliran. Ključen problem je po besedah Finkove zagotavljanje likvidnosti, saj so kreditni pogoji zaostreni, poleg tega pa so nekatera podjetja že od prej precej zadolžena. Finkova se je strinjala z Debeljakom, ta takšne razmere vodijo v plačilno nedisciplino podjetij.

Kot je poudarila Finkova, se realni sektor zaradi mednarodne finančne krize sooča z manj naročili in selitvijo proizvodnje, toda v Trimu problemov nimajo. Kot je povedala, na trg prihajajo z novimi produkti, po katerih je povpraševanje večje, s tem pa nadomeščajo izpad pri produktih, kjer so se naročila zmanjšala. Predsednik uprave Abanke Vipa Aleš Žajdela meni, da je v času krize potrebno realno oceniti razmere. Kot je dejal, so v Abanki že lani poleti zaznali krizo in se nanjo ustrezno pripravili. Tako so začeli pripravljati postopke dokapitalizacije, začeli so povečevati likvidnostne rezerve, zaostrili so kreditno politiko in nadzor nad stroški ter razširili krog investitorjev. pohiteli so tudi z evropskim sindiciranim kreditom.

"Vedli smo se kot hrčki"

Tudi v Mercatorju so se, kot je zatrdil Debeljak, na krizo, ki so ji sicer kot trgovska družba manj izpostavljeni, dobro pripravili. "Ko smo v začetku leta zaznali, da bo prišlo do krize, smo se vedli kot hrčki," je ponazoril in pojasnil, da so takrat želeli ustvariti več, kot je potrebno. V SKB banki po zagotovilih njene predsednice uprave Cvetke Selšek krize ne čutijo. Selškova pa meni, da je zdaj potrebno povsem prečistiti finančni sistem. "Tega prečiščenja še ni bilo. Počilo je le nekaj manjših balončkov," je prepričana. Kot pravi prva dama SKB, je zdaj treba priti do bančništva, ki bo vezano na realno osnovo.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, ki zaradi dobre regulacije ne čuti pomembnejših vplivov finančne krize, Andrej Kocič mednarodno finančno krizo dojema kot neke vrste korekcijo dolgoletnih trendov in nekega pohlepa. Kot meni, bi lahko kriza privedla tudi do obuditve "neke zdrave kmečke pameti", kar pa je lahko tudi dobro. Tudi direktor Iskratela Andrej Polenec je prepričan, da so pred nami težki ukrepi za reševanje krize, a tudi izzivi, ki bi jih lahko izkoristili.

"Država bo korenito posegla v finančni sektor"

Svet se bo po Debeljakovih besedah v prihodnje pomembno spremenil. Država bo korenito posegla v finančni sektor, državni intervencionalizem pa je po njegovem mnenju popolnoma možen tudi v realnem sektorju; to se bo pokazalo čez nekaj mesecev, ko bo recesija, kot pravi Debeljak, v polnem zamahu. Kot je še dejal prvi mož Mercatorja, bo v redefiniranem konceptu delovanja trgov, v katerega bomo prešli, najbolj pomembna regulativa.

Kranjec: Z drugorazrednimi posojili in deformacijo finančnih sistemov do krize

Vzroke za nastanek finančne krize je po mnenju guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca ni iskati le v t.i. drugorazrednih stanovanjskih posojilih, temveč tudi v preteklosti. Kriza je namreč nastajala zadnjih 30 let s postopno deformacijo finančnih sistemov. Ta je izgubljal povezavo z realnim sektorjem. Izgubljanje povezave med finančnim in realnim sektorjem se je kazalo v zelo hitri rasti finančnega sektorja, ki je ponuja vedno nove produkte, katerih značilnost je precejšnja netransparentnost. Finančni sektor je postal najbolj donosna dejavnost, razmere pa so se obrnile avgusta lani, je povedal Kranjec.

"Kriza najverjetneje še ni dosegla dna"

Po besedah guvernerja so banke avgusta lani začele z odpisovanjem vrednosti aktiv, ki bi lahko dandanes že presegle 2000 milijard dolarjev. Dokončne številke sicer še ni, kriza najverjetneje še ni dosegla dna, je poudaril Kranjec. O pravih vzrokih za nastanek finančne krize danes v svetu še vedno prevladujejo različna mnenja. Z makroekonomskega vidika pa je vzroke iskati v preveč ohlapni denarni politiki, nevzdržni rasti kreditiranja, porastu cen premoženjskih oblik, procikličnosti finančnega sistema, globalnem ekonomskem in finančnem neravnotežju, bančnemu sistemu v senci in v osnovi pomanjkljivem bančnem sistemu, pravi Kranjec.