Mramor: Ne bodimo pesimisti, iskati je treba priložnosti

Na upravnem odboru GZS o vplivu svetovne finančne krize na slovensko gospodarstvo je Mramor, ki je dekan ljubljanske ekonomske fakultete, gospodarstvenikom svetoval: "Brez panike, trezno glavo in iskati priložnosti, ki bodo,".

"Preusmeriti se bo treba"

"Tveganja so, preusmeriti se bo treba," je dodal in izpostavil, da se je slovensko gospodarstvo v začetku 90. let preteklega stoletja, ko se je Slovenija znašla v hudih časih, že izkazalo s svojo prilagodljivostjo.

Pavček: Naročila se znižujejo

S tem je odgovoril tudi na nekatere porajajoče se skrbi gospodarstvenikov. Kot je dejal predsednik GZS Zdenko Pavček, vodilni slovenski izvozniki namreč že opažajo, da se znižujejo naročila za prihodnje leto. Po Mramorjevih pojasnilih so nova naročila upadala že od novembra lani, pa ne samo tuja, ampak tudi domača. To po njegovih pojasnilih ni več neposredno povezano s finančno krizo, ampak je že znak recesijskih vplivov. Ti so se začeli kazati še pred pojavom finančne krize. "Kadar pride do take situacije, je prva stvar trezna glava. Vsaka panika je popolnoma odveč in ne vodi v nikakršno reševanje," je povedal.

Mramor: Določeni trgi še ponujajo priložnost

Po njegovem mnenju so določena področja in trgi, ki ponujajo priložnosti tudi v času finančne krize. Navedel je Kitajsko, Indijo, Rusijo. Seveda se vsako podjetje, tako Mramor, ne more preusmeriti iz ene dejavnosti v drugo. Pri tem Mramor ocenjuje, da bodo v obliki skrčenja oz. manjše rasti najbolj prizadete dejavnosti, kot so gradbeništvo, proizvodnja luksuznih proizvodov ter pohištvena industrija in bela tehnika, ki so vezane na stanovanjsko gradnjo. Najmanj pa naj bi bili prizadeti prehrambeni in energetski sektor, saj hrana in energija sodita med osnovne dobrine.

"Izhod verjetnejši od padca sistema"

Treba je pogledati, kakšne so razmere na trgu, pravi Mramor, ki meni, da so kljub zdajšnjim razmeroma velikim nihanjem in negotovostim možnosti izhoda iz krize večje od možnosti, da se uresniči tako imenovan črni scenarij, ko zaupanje v finančni sistem v celoti pade. Da je zelo majhna verjetnost, da pride do črnega scenarija, gre zasluga intervencijam, s katerimi države rešujejo trenutno glavni problem - nelikvidnost bank in zaupanje v sistem. Nato pa je treba ugotoviti, kje so priložnosti oz. na katere trge bosta finančna kriza in recesija najmanj vplivala.

Čok: Slovenske banke so v krizo vstopile v dobri kondiciji

Predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok je ob vsem tem poudaril, da so slovenske banke v krizo vstopile v dobri kondiciji, za kar gredo zasluge tudi robustni politiki, kljub kritikam zoper njo, Banke Slovenije. Bolj kot finančno krizo pa bo gospodarstvo občutilo krizo pojemajoče konjunkture. Čok vidi potrebo po bolj skrbnem gospodarjenju z domačim proračunom in spodbujanju domačega varčevanja.

"Potrebno je izjemno delati na konkurenčnosti gospodarstva"

Mramor se je z njim strinjal glede robustnosti slovenskega finančnega sistema, glede javne porabe pa je opozoril, da se javna poraba v recesiji ne sme zmanjševati, saj se s tem še bolj zaostri gospodarsko krizo. "Pač pa je potrebno izjemno delati na konkurenčnosti gospodarstva," je poudaril in dodal, da so deli gospodarstva, ki vplivajo tudi na ostalo gospodarstvo, nekonkurenčni in s previsokimi stroški. Pri tem je imel v mislih nemenjalni sektor, kjer so po mnenju Mramorja ogromne rezerve za zmanjševanje stroškov.

"Vlada naj določi prioritete in zagotovi stabilno okolje"

Upravni odbor GZS je danes med drugim oblikoval tudi seznam pričakovanj gospodarstva od nove vlade z naslovom Aktualni poudarki nujnih ukrepov za konkurenčnost in tehnološki preboj slovenskega gospodarstva. Pavček jih je povzel v dve osnovni točki - vlada naj z najširšim političnim konsenzom določi prioritete razvoja slovenskega gospodarstva, poleg tega pa zagotovi stabilno okolje za poslovanje.

Za več vlaganj v raziskave in razvoj

Gospodarstvo na prvem mestu navaja, da pričakuje aktivno državno politiko za konkurenčnost in tehnološki preboj, med drugim povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na ciljnih tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Sledijo ukrepi za varstvo okolja in energijsko učinkovitost, ki naj bi zmanjšali administrativna bremena, varovali okolje in zmanjševali energijsko odvisnost; ukrepi za učinkovitejšo rabo prostora, učinkovito gradnjo javne infrastrukture ter optimalne in transparentne komunalne storitve in infrastrukturo.

Zahtevajo razvoj izobraževalnega sistema

Poleg tega gospodarstvo pričakuje ukrepe za razvoj izobraževalnega sistema za potrebe razvoja gospodarstva, za efektivno izrabo delovnega časa, fleksibilno zaposlovanje ter varno in zdravo delo. Želijo si tudi ukrepov za regionalni razvoj, ki bodo spodbujali konkurenčnost v regijah, ter ukrepov, ki za optimiranje davčnih in administrativnih obremenitev gospodarstva.

"Manjka nam promocija v svetu"

Gospodarstveniki so v razpravi po predstavitvi dokumenta izpostavili pomen promocije Slovenije v svetu. "To nam manjka," je dejal prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser in pojasnil, da mora država delati tudi na tem, kako omogočiti boljšo promocijo Slovenije in s tem prispevati k dvigu njenega ugleda.

"Želimo neposreden dialog z vlado"

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je pojasnil, da bo predvidoma novembra organiziran vrh slovenskega gospodarstva, na katerega nameravajo pripeljati tudi predstavnike nove vlade ter jim predstaviti pričakovanja in zahteve gospodarstva. "Naš cilj je s temi ukrepi začeti nek dialog z vlado" ter nato priti do nekega neposrednega dialoga, v katerem bo gospodarstvo imelo boljši položaj za uveljavljanje svojih interesov, je dejal.

"Naš predlog bo tudi, da se čim prej pristopi k novemu socialnemu sporazumu ali sporazumu socialnih partnerjev," je povedal Hribar Milič.