Vlada pripravlja odgovor na finančno krizo

Vlada je hkrati opravila razpravo o posledicah svetovne finančne krize na slovensko gospodarstvo, ki jo bo po besedah predsednika vlade Janeza Janša nadaljevala še naslednji teden.

Janša: Za ukrepe potrebujemo vlado s polnimi pooblastili

Slovenija ima določene prednosti in te mora uporabiti za sprejem ukrepov za preprečitev posledice svetovne finančne krize na naš standard in na gospodarstvo, je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Janša. Kot je dejal, so potrebni ukrepi, a zanje potrebujemo vlado s polnimi pooblastili. Janša zato obžaluje, da sestavljanje nove vlade teče tako počasi.

"Ključna je zaposlenost"

Kot je poudaril Janša, bi bilo "treba sile strniti okoli tistih, ki lahko voz potisnejo naprej", to pa je gospodarstvo. Treba je ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, uveljaviti zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, je predlagal. Ključni za doseganje blaginje so namreč dohodki iz dela, pogoj za to pa je zaposlenost.

"Slovenija ima tri velike prednosti"

Slovenija ima tri velike prednosti, je ugotovil Janša ter pri tem izpostavil nizko zadolženost države, ki je s 24 odstotki BDP ena najnižjih v EU, proračunski presežek ter članstvo v območju evra. Če Slovenija ne bi imela evra, bi posledice svetovne finančne krize čutila bistveno močneje, je menil.

"Z rezervami pazljivo"

Omenjene rezerve bi sicer lahko po Janševih besedah porabili za trajno povečanje socialnih transferov in javne porabe, a bi s tem hitro spet zdrsnili v proračunski primanjkljaj. To bi med drugim zahtevalo zvišanje davkov in vodilo v povečanje brezposelnosti, je menil.

"Več projektov, manjša poraba, nižji davki..."

Vlada namesto tega predlaga drug scenarij: hitro razbremenitev gospodarstva z nekaterimi ukrepi, pospešitev državnih, infrastrukturnih in drugih projektov, znižanje javne porabe, razbremenitev gospodarstva z nižanjem davčnih bremen ...

"Ni veliko časa"

"Za odločitev ni veliko časa, če ne bomo storili nič, bomo odvisni od zunanjih dejavnikov," je Janša ponovil zahtevo po hitrem oblikovanju vlade ter začetku dela DZ, v katerega je vlada v odzivu na finančno krizo že 14. oktobra poslala predlog novele zakona o bančništvu, ki predvideva jamstva za hranilne vloge. Tega predloga DZ še ni obravnaval, ker še ni oblikoval delovnih teles in zato poslovniška procedura še ni stekla.

"Potrebni so močnejši ukrepi"

Podoben problem bo tudi s predlogom zakona, ki ga je vlada pripravila danes, je ugotovil Janša, ki je ob tem menil, da so potrebni močnejši ukrepi, na podlagi katerih se Slovenija lahko izogne negativnim posledicam svetovne finančen krize. V nasprotnem primeru bomo priča stopnjevanju krize tudi v Sloveniji, je posvaril.

Vizjak: Ščitimo hrbet finančnemu sistemu

Kot je dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, je novela zakona potreben pogoj za razreševanje razmer na finančnih trgih, poleg tega pa daje pozitiven signal finančnemu sektorju, da se bolj odprte in da gre z ukrepi in posojili gospodarstvu nasproti. Zakon po besedah Vizjaka finančnemu sistemu "ščiti hrbet", odgovorni v finančnih institucijah pa morajo poskrbeti, da se njihovi sistemi aktivno lotijo sodelovanja s podjetji.

Po besedah ministra Vizjaka naj bi bili ukrepi pomoči gospodarstvu pripravljeni do prihodnjega tedna.

Turk: Dogaja se katarza

Trenutna kriza je v veliki meri kriza nezaupanja, je poudaril minister za razvoj Žiga Turk in dodal, da vlada poskuša z današnjim predlogom zakona to krizo zaupanja presekati. Po njegovem si lahko zdaj banke znova zaupajo med seboj, prav tako lahko državljani zaupajo bankam. Ob tem je dodal, da je vsaka kriza tudi priložnost in da se na finančnih trgih "dogaja katarza".

Turk: Recesija je dober motiv za reforme