Jarc: Slovenija dosegla vse, kar je zahtevala

"In preusmeritev v še večjo proizvodno nevezanost in tudi večjo stabilnost trga. Za Slovenijo pa lahko rečem, da smo dosegli res vse tisto, kar smo zahtevali," je dodal.

Nespremenjena "najmanjša dovoljena površina za plačila"

Za Slovenijo je bila pomembna "najmanjša dovoljena površina za plačila", kar pomeni, da lahko država (pa tudi Madžarska in Portugalska) obdrži obstoječi sistem, je povedal Jarc. Za Slovenijo to pomeni 0,3 hektarja, po prvotnem predlogu pa je ta meja znašala en hektar.

Dodatne rešitve za živinorejo

Ob tem je izrednega pomena tudi govedoreja, saj lahko Slovenija ohrani "ne le vse obstoječe proizvodno vezane podpore, ki jih potrebujemo, da ohranimo živinorejo tam, kjer je, ampak smo uspeli doseči možnost nekaterih dodatnih rešitev v primeru kakšnih resnejših kriz", pravi Jarc.

Za Slovenijo velja izjema pri proizvodno vezanih podporah

Za Slovenijo tako velja izjema pri proizvodno vezanih podporah, saj lahko država za ta namen porabi kar šest odstotkov sredstev iz nacionalne ovojnice (namesto 3,5 odstotka, kot to velja sicer) do leta 2013, in sicer za krave dojilje. Ob tem pa si je izborila še posebno premijo za moško govedo (bike in vole) do leta 2012, je pojasnil minister.

Del sredstev ostal nerazporejen

S proizvodno vezanimi podporami je povezan 68. člen uredbe o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor. Ta člen članicam omogoča, da lahko do deset odstotkov nacionalne ovojnice namenijo določenim načinom kmetijske pridelave ali reji živali, ki so pomembni za varovanje in izboljšanje okolja, ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov.

Možnost izbire proizvodno vezane podpore na sedanji ravni

Slovenija si je tako glede na kompromisni predlog zagotovila, da se enako kot za sektor krav dojilj, ovac in koz tudi za sektor govejega mesa ohrani oziroma državi da možnost izbire proizvodno vezane podpore na sedanji ravni. Zdaj predlagana ukinitev proizvodno vezanih plačil bi namreč lahko pomenila ogrožanje kmetijstva na nekaterih okoljsko in krajinsko pomembnih območjih v Sloveniji.

Višja stopnja modulacije

Novi kompromis glede pregleda kmetijske politike prinaša sicer višjo stopnjo modulacije - torej prenos sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil kmetom v drugi steber ukrepov razvoja podeželja, da se bodo lahko sredstva porabila za soočanje z novimi izzivi - podnebnimi spremembami, upravljanjem s tveganji, bioenergijo, odgovore nanje pa ponujajo prav ukrepi razvoja podeželja.

Slovenija bo na letni ravni prejela 1,43 milijona evrov

Nove članice, tudi Slovenija, v modulacijo ne bodo vključene. Poleg tega so si izborile še dodatna sredstva za spopadanje z novimi izzivi. Skupno bodo dobile 90 milijonov evrov, ki so bili namenjeni energetskim rastlinam, Slovenija bo od tega na letni ravni prejela 1,43 milijona evrov, je še pojasnil Jarc in dodal, da lahko Slovenija dodatno za nove izzive izkoristi še neporabljena sredstva iz nacionalne ovojnice do višine štirih odstotkov. "To nam zadošča," pravi.

Spremembe v mlečnem sektorju in pri intervencijah

Nov dogovor pomeni spremembe tudi v mlečnem sektorju in pri intervencijah. Oboje je pomembno za Slovenijo. Mlečne kvote se bodo povečale petkrat za odstotek vsako leto od 2009 do 2013, v letih 2010 in 2012 bosta pripravljeni poročili o razmerah na trgu. Ohranjene so intervencije za maslo, posneto mleko v prahu, za krušno pšenico, durum in riž.

Slovenija je do novih dvigov kvot "zadržana"

Kot je že pred časom pojasnil minister, je že letošnje dvoodstotno povečanje mlečnih kvot zaradi vse večjega povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih znotraj EU in v svetu "prineslo precejšnje spremembe", zato je Slovenija do novih dvigov teh kvot "zadržana", vse dokler se ne opravi analiza tržne situacije.

Francoski kmetijski minister Michel Barnier

Vpliv intervencij v sosednjih državah na Slovenijo

V Sloveniji sicer doslej še nikoli ni prišlo do intervencijskega odkupa, vendar si je država kljub temu prizadevala, da bi EU ta instrument zadržala. Intervencije v sosednjih državah - na Madžarskem, v Avstriji in Nemčiji - bi namreč v primeru velikih presežkov stabilizirale razmere tudi za Slovenijo.

Barnier: Skoraj soglasni dogovor

Predsedujoči, francoski kmetijski minister Michel Barnier je danes dejal, da je EU uspelo doseči "skoraj soglasni dogovor", priznal pa je, da seveda obstajajo razlike v stališčih posameznih držav. Ni želel izpostavljati tistih, ki kompromisu niso bile najbolj naklonjene. Glasovanja o kompromisu pa sicer ni bilo.

Za komisijo je pomembno, da je kompromis dosežen, manj pa, kdo mu ni bil naklonjen, so danes poudarili v Bruslju.

Bruselj: Gre za revidiranje obstoječe sheme

Na vprašanje, ali gre v pregledu CAP dejansko za poenostavitev, so viri v Bruslju dejali, da gre za revidiranje obstoječe sheme, za korak naprej k proizvodno nevezanim podporam v kmetijstvu, je tudi nekaj poenostavitev v navzkrižni skladnosti, vendar pa ostaja veliko vprašanje, ali je EU dejansko poenostavila kmetijstvo, tudi zaradi številnih izjem, ki so si jih izborile države.

Jarc: Za administracijo bodo nova določila pomenila dodatno delo

Po oceni ministra Jarca bo prišlo do poenostavitve v določeni fazi za kmete, za administracijo pa bodo nova določila pomenila dodatno delo. Vsekakor bo poenostavitev v prihodnosti pomenila prehod na "popolnoma čisto regionalno plačilo, torej plačilo na hektar" in odmik od historičnega plačila, je dejal in dodal, da napredek predstavlja tudi poudarek na novih izzivih, s katerimi se sooča Evropa.

Naslednje zasedanje kmetijskih ministrov bo že naslednji petek, ko bo govora o prihodnosti evropskega kmetijstva po letu 2013. Tokratno zasedanje pa je bilo zadnje za odhajajočega ministra Jarca.