Kranjec: Slovenske banke se ne kopljejo v denarju

Kranjca so na GZS predstavniki slovenskih podjetji seznanili s krizo, ki je v nekaterih panogah že krepko navzoča, ter težavami pri pridobivanju posojil.

"Redno spremljamo dogajanja na finančnih trgih"

Kranjec je na seji upravnega odbora GZS povedal, da Banka Slovenije redno spremlja dogajanja na finančnih trgih, skrbi pa jo tudi dogajanje v realnem sektorju. Kot je dodal, se je Evropska centralna banka odzvala na svetovno finančno krizo že lani poleti, sočasno kot njen sestavni del pa tudi Banka Slovenije. Centralnim bankam se težko očita, da niso naredile tistega, kar so lahko v okviru svojih pristojnosti, je dejal.

"Dobra podjetja bodo dobila denar"

Banke so dejansko upočasnile kreditiranje, je ugotovil guverner, vendar hkrati dodal, da nobena banka ni tako nespametna, da ne bi financirala dobrih podjetij. Sam je prepričan, da bodo banke nadaljevale s kreditiranjem, takoj ko bodo zagotovljena sredstva v okviru ukrepov, ki jih je s spremembami zakona o javnih financah nedavno sprejela vlada. Ko bodo jamstva bankam pri zadolževanju zaživela, pa se bodo banke po njegovih pričakovanjih lahko spet zadolževale in naprej kreditirale gospodarstvo.

"Zamislite si, kako bi bilo, če bi banke propadle"

"Če danes tožite, da banke ne dajejo sredstev, potem si zamislite, kako bi bilo, če bi propadle in jih sploh ne bi bilo," je predstavnikom slovenskih podjetij dejal Kranjec. Banka Slovenije je nadzornik bančnega sistema, je spomnil in pojasnil, da centralna banka ne ščiti bank temveč jih opazuje, ali poslujejo na način, ki ne bo ogrožal njihovega obstoja.

"Slovenske banke so bistveno manj okužene kot drugje"

Ko je ocenjeval zdravje slovenskih bank, je Kranjec povedal, da so bistveno manj okužene kot v drugih državah. Njihova težava pa je zagotavljanje ustrezne likvidnosti iz tujih virov. S sredstvi gospodarstva in prebivalstva so namreč sposobne pokriti le 65 odstotkov kreditov, ki jih dajo slovenskemu gospodarstvu. Ostalih 35 odstotkov, kar je približno 16 milijard evrov, pa morajo zagotoviti na medbančnih kreditnih trgih.

Zaradi nezaupanja na trgu je očitno, da si banke pripravljajo sredstva, s katerimi bodo lahko odplačale obveznosti, ko bodo te zapadle, hkrati pa se srečujejo tudi s problemom obnovitve teh kreditov, je ugotovil Kranjec. Od omenjenih 16 milijard evrov bodo v naslednjem letu za odplačila obveznosti potrebovale približno tri milijarde evrov, ostalo so dolgoročne obveznosti.

"Problem bo tudi konkurenčnost"

Problem slovenskega gospodarstva sicer po Kranjčevem mnenju ne bo le pridobivanje ustreznega financiranja, temveč tudi zagotavljanje ustrezne konkurenčnosti. Glede na gibanje stroškov dela v javnem in zasebnem sektorju se bo lahko zgodilo, da se bo naša konkurenčnost zmanjšala, je opozoril.

"Recesijo bomo uvozili"

"Sloveniji se morda še ne napoveduje recesija, a jo bomo uvozili, s tem ko se bodo naročila za vas zmanjšala," je navzoče na seji upravnega odbora GZS opozoril Kranjec. Ker je slovensko gospodarstvo v veliki meri odvisno od izvoza, je skorajda neizogibno, da se bo kriza poznala tudi pri nas.

"Rast bo manjša od treh odstotkov"

Medtem ko je Banka Slovenije še oktobra napovedovala, da bo Slovenija prihodnje leto zabeležila približno triodstotno gospodarsko rast, je Kranjec danes priznal, da ne bo tako visoka, a si nove številke ni upal napovedati. Vsekakor pa bo letos rast še pozitivna, je dejal. EBRD je za Slovenijo napovedala tri odstotno rast.

"Proračun bo moral imeti večjo vlogo"

V boju zoper krizo bo moral po oceni centralne banke večjo vlogo dobiti državni proračun, in sicer na strani davkov ter javnih izdatkov. Gospodarstveniki se morajo zato s svojimi težavami prej kot na centralno banko obrniti na politiko. Predlogov je več, vsi pa gredo v smeri razbremenjevanja gospodarstva, je napovedal Kranjec in hkrati napovedal, da se bodo zagotovo povečali tudi izdatki za socialne transferje, saj se bo na trgu dela recesija zagotovo poznala.

"S previsokimi zahtevami sindikatov ne bomo preživeli"

Guverner je ponovil, da je treba nujno zagotoviti socialni dialog. Gospodarstvo s previsokimi zahtevamine bo preživelo in v tem primeru so vse zahteve sindikatov popolnoma prazne, je menil. Slovenija bo morala iti po njegovih besedah zelo verjetno skozi obdobje nižje ali celo negativne gospodarske rasti, da se bo potem spet ustvarilo pogoje za pozitivno rast.

Člani upravnega odbora GZS so se v pogovoru z guvernerjem zavzeli za manj konservativno vlogo celotnega bančnega sistema in aktivno finančno servisiranje gospodarstva, javnega sektorja in prebivalstva. Kot so opozorili, je nujno, da se v partnerstvu države, gospodarstva in bank pripravijo usklajeni ukrepi za izhod iz krize.