Kreditna aktivnost slovenskih bank odvisna od dostopa do dolgoročnih virov

V pogojih močnejšega ohlajanja gospodarstva pa bodo posledice vidne tudi v slabšanju kakovosti kreditnega portfelja bank, ugotavljata predstavnika Banke Slovenije.

Državna poroštva ne bodo pomenila bistvene prednosti

Na mednarodnih finančnih trgih bo povpraševanje po dolgoročnejših likvidnih sredstvih v začetku leta ogromno. Pri tem državna poroštva, s katerimi razpolaga večina bank, pri najemanju virov ne bodo pomenila bistvene primerjalne prednosti. Obenem se bo v ostri mednarodni konkurenci znašli tudi sveže izdani državni vrednostni papirji, ugotavljata član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič in direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije Tomaž Košak.

Ukrepi morajo reševati problem zagotavljanja dolgoročnih virov

Zato opozarjata, da morajo ukrepi za zmanjševanje posledic finančne krize, ki šele prehaja v močnejše ohlajanje gospodarske rasti, reševati problem zagotavljanja dolgoročnih virov. "Kratkoročni viri, ki jih banke dokaj enostavno pridobivajo prek instrumentov refinanciranja pri Evropski centralni banki, niso zagotovilo za ohranjanje kreditne aktivnosti, ampak predvsem za zagotovilo za redno plačevanje zapadlih obveznosti do tujih upnikov," navajata.

Manjša kreditna aktivnost bo vplivala na slabši kreditni portfelj bank

Zmanjševanje kreditne aktivnosti bo privedlo do slabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank. Razmere v gospodarstvu se slabšajo, upada tudi kreditna sposobnost podjetij, navajata avtorja študije Vpliv finančne krize na slovenski bančni sistem, ki sta ključne ugotovitve predstavila na konferenci o finančni krizi in slovenskem gospodarstvu decembra 2008. Nižje povpraševanje gospodarstva po posojilih zaradi upadanja konjunkture pa bo povratno negativno vplivalo na banke.

Velika odvisnost bank od tujine

Odvisnost slovenskih bank od tujine se od začetka desetletja povečuje. "Zadolženost slovenskih bank na mednarodnem grosističnem finančnem trgu je oktobra 2008 dosegla 16,8 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka bilančne vsote," navajata avtorja študije. Leta 2004 je znašala 20 odstotkov. Zaradi visoke odvisnosti od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih, ki pa so skoraj zamrznjeni, so slovenske banke občutljive glede nadaljnjega razvoja finančne krize.

Negotovost glede refinanciranja bo vplivala tudi na obseg kreditne aktivnosti bank v letošnjem letu. Po letu 2002, ko je medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju začela naraščati in konec leta 2007 dosegla 40 odstotkov, se je krepko umirila. Jašovič in Košak ob tem izpostavljata, da povprečna rast vlog nebančnega sektorju od leta 2003 ni presegla 10 odstotkov, kar je banke dodatno potegnilo v zadolževanje na mednarodnih trgih.

Pokritost posojil nebančnemu sektorju se je prepolovila

Pokritost posojil nebančnemu sektorju z vlogami bančnega sektorja je po zadnjih podatkih 62-odstotna, v primerjavi z letom 2003 se je prepolovila. Povprečna vrednost tega kazalca za banke v EU je leta 2006 znašala 82 odstotkov. "To kaže na večjo ranljivost slovenskih bank glede na uspešnost refinanciranja na grosističnem trgu posojil v tujini," sta zapisala avtorja študije.