Z rebalansom letošnjega proračuna 2,9 odstotka BDP primanjkljaja

Proračunski odhodki znašajo približno 9,9 milijarde evrov, prihodki pa približno 8,8 milijarde evrov, tako da proračunski primanjkljaj znaša 1133 milijonov evrov oz. 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

"Vlada našla primerno ravnovesje med razvojnim in socialnim elementom glede na okoliščine finančne in gospodarske negotovosti"

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil premier Borut Pahor, gre za proračun, kjer je vlada našla primerno ravnovesje med razvojnim in socialnim elementom glede na okoliščine finančne in gospodarske negotovosti".

"Slovenija bo letos dosegla 0,6-odstotno gospodarsko rast"

Vlada je pri pripravi predloga rebalansa, ki ga pošilja v DZ, kot izhodišče upoštevala, da bo Slovenija letos dosegla 0,6-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa bo znašala 1,1 odstotka. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča smo priča izraziti upočasnitvi rasti in umiritvi inflacije, povezanima s sedanjo finančno krizo. Izvoz naj bi v najboljšem primeru ostal na ravni preteklega leta, uvoz pa se bo zmanjšal.

Dohodki so nekoliko večji kot lanski

V strukturi proračuna so dohodki nekoliko večji kot lanski, je še pojasnil minister. Slovenija je ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP dosegla "z veliko pomočjo socialnih partnerjev, sindikatov in zaposlenih v javnem sektorju, ki so omogočili prestavitev povečanja plač na drugo leto, ko pričakujemo, da bo kriza mimo".

Obenem se je vlada odločila za zamik vračila preplačanega davka na dodano vrednost na 1. januar 2010 (prvotno je omenjala 1. julij). Rok se bo skrajšal s 60 na 21 dni za podjetja, ki poslujejo na domačem trgu, ter s 30 na 21 dni za izvoznike. "To je rok, ki ga še omogoča zastarela informacijska tehnologija na davčni upravi," je dejal minister.

S tem je po besedah ministra Križaniča vlada pridobila 120 milijonov evrov. "S tem bomo ostali v maastrichtskih kriterijih, stabilna srednjeevropska država, članica območja evra," je dejal. Vztrajamo na tem položaju in bomo s tem seznanili tudi delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki v Slovenijo prihaja prihodnji teden, ter Evropsko komisijo.

"Spadamo med stabilnejše države območja evra"

"Spadamo med stabilnejše države območja evra in se trudimo vzdržati. Če bo kriza trajala dlje, bomo s primanjkljajem višje, vendar bo to razumljivo glede na naravo krize, znaki pa so, da se bo kriza ob vseh fiskalnih stimulansih vendarle začela obračati tudi na strani povpraševanja," je dejal.

"Nismo se ujeli v skušnjavo, da bi bistveno povečali primanjkljaj"

"Nismo se ujeli v skušnjavo, da bi bistveno povečali primanjkljaj, to lahko pomembno pripomore k oceni privlačnosti naše države," je poudaril premier Pahor. "Skušnjave so seveda bile," je dejal in dodal, da je potrebno zelo primerno odmerjati, koliko primanjkljaja si lahko država privošči pri reševanju krize.

Prvič v zgodovini vzpostavljamo družbo tveganega kapitala

Tako močen fiskalni stimulans, je še menil Križanič, bo krepko vplival na gospodarsko rast. Upoštevajoč močne fiskalne stimulanse v glavnih trgovinskih partnericah je po njegovih besedah pričakovati, da bo prišlo do preobrata. "Naš glavni problem bo postal podedovano zunanjetrgovinsko neravnotežje; to bomo reševali s spodbujanjem rasti konkurenčnosti," je dejal in navedel, da prvič v zgodovini vzpostavljamo družbo tveganega kapitala.

Vrednost ukrepov vlade za preprečevanje krize znaša 614 milijonov evrov

Približno 450 milijonov evrov je bilo razporejenih že z zakoni in akti parlamenta prejšnjega sklica, je pojasnil Križanič ter navedel povečanje socialnih transferjev, plače državnih uslužbencev, subvencioniranje dijaške prehrane.

Vrednost ukrepov vlade za preprečevanje in odpravljanje posledic krize pa znaša 614 milijonov evrov. Med glavnimi ukrepi je izpostavil dodatnih 95 milijonov evrov, ki jih bo dobilo ministrstvo za gospodarstvo za svoje dejavnosti pri prestrukturiranju podjetij, spodbujanju ustanavljanja novih podjetij, rasti malih v srednja in velika podjetja.

"Povečati človeški kapital, da bomo iz krize izšli močnejši"

Približno 287 milijonov evrov več bo dobilo ministrstvo za delo, in sicer 53 milijonov evrov za prejemke in pravice za brezposelne, štiri milijone evrov za dodatne stimulacije težko zaposljivih oseb in 230 milijonov za aktivno politiko zaposlovanja. "To je pomembno, saj menimo, da je s tem možno povečati človeški kapital, da bomo iz krize izšli močnejši,," je dejal.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo dobilo 58 milijonov evrov dodatnega denarja, pretežno za spodbujanje uvajanja novih tehnologij in novih izdelkov v večjih podjetjih, kar je primerljivo z evropskimi politikami. Ministrstvo za finance bo s 160 milijoni evrov dokapitaliziralo SID banko, ministrstvo za šolstvo pa bo prejelo dodatnih 10 milijonov evrov za področje ustvarjanja človeškega kapitala.

Slovenija zasleduje cilj, da bi za razvoj namenjala tri odstotke BDP

"Skupno 614 milijonov evrov, ki gredo sicer v deficit, a so dodatna spodbuda pri gospodarski rasti," je dejal Križanič. Izrazil je prepričanje, da se bo ob izhodu iz krize večina izdatkov izrazito zmanjšala, izjema je ministrstvo za visoko šolstvo, kjer se bodo izdatki postopno še povečali, saj Slovenija zasleduje cilj, da bi za raziskave in razvoj namenjala tri odstotke BDP.

Najbolj varčen je kabinet predsednika vlade

Strukturno se je najbolj povečal priliv v protikorupcijsko komisijo (za 188 odstotkov več), najbolj varčen pa je kabinet predsednika vlade (pet odstotkov manj). Vlada bo z novelo zakona o izvrševanju proračunov poskrbela tudi za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

Predlog rebalansa proračuna naj bi DZ po napovedih premiera Pahorja obravnaval na redni marčni seji, kamor ga bosta pospremila tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009 in predlog odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2009 in 2010.

Letošnji javnofinančni primanjkljaj bo predvidoma znašal 3,4 odstotka BDP, s čimer bo Slovenija nekoliko nad triodstotno mejo, ki jo določa pakt o stabilnosti in gospodarski rasti.