Negativno mnenje revizorjev za gradnjo šentviškega predora

Ugotovitve računskega sodišča v tej zadevi so po besedah ministra za promet Patricka Vlačiča temelj za zamenjavo Darsovih nadzornikov.

"Slabo načrtovanje razpisne dokumentacije"

"Revizija postopkov pri gradnji predora Šentvid je potrdila eklatanten primer slabega načrtovanja in oblikovanja razpisne dokumentacije, pri čemer je zaradi neustrezne razpisne dokumentacije izvedba prehitevala pridobivanje prostorskih dokumentov," je v sredo na novinarski konferenci poudaril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Igor Šoltes

"Pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora nad Darsom"

Ministrstvo za promet si je prislužilo negativno mnenje, ker investicijska dokumentacija za gradnjo predora Šentvid ni bila izdelana v skladu s predpisi, revizorji pa so ugotovili tudi pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora nad Darsom. Zaradi pomanjkljivega nadzora ministrstvo denimo ni ugotovilo, da je Dars začel z gradnjo tripasovnega predora že pred izdajo sklepa ministra za promet o odobritvi polnega priključka na Celovško cesto.

Negativno mnenje tudi ministrstvu za okolje in prostor

Izdano gradbeno dovoljenje ni bilo v skladu z lokacijskim načrtom, je pokazala revizija, zato je računsko sodišče izreklo negativno mnenje tudi ministrstvu za okolje in prostor. Poleg tega je ministrstvo z dopolnitvijo gradbenega dovoljenja omogočilo, da se je gradnja kavern in tripasovnih cevi, ki so predstavljale sestavni del nove različice predora, začela prej, preden je bil zaključen postopek spremembe lokacijskega načrta, s katerim je bila ta različica umeščena v prostor.

"Dars je kršil predpise o javnem naročanju"

Darsu je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker je kršil predpise o javnem naročanju. S pogoji v objavi javnega razpisa je namreč omejil možno število ponudnikov in s tem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Kršenje predpisov o javnem naročanju pa so revizorji ugotovili tudi v porazpisni fazi ter pri oddaji dodatnih del. Dars je po sklenitvi pogodbe tako z izvajalcem sklenil sporazum o urejanju medsebojnih obveznosti, ki niso bile več v okviru pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila, je pojasnil Šoltes.

"Dars ni vztrajal pri ponujenem popustu"

Ključno je, tako Šoltes, da Dars ni več vztrajal pri ponujenem popustu, danem ob oddaji ponudbe. Ponujeni osnovni 10-odstotni popust je bil tako izveden le pri 35 odstotkih izvedenih del v predoru, kar je pomembno vplivalo na končno ceno. Dars je poleg tega pristal na izločitev priključnih cevi iz osnovne pogodbe ter se zavezal, da bo zanje z izvajalcem sklenil novo pogodbo na podlagi izpogajanega. Izpogajana cena je bila višja, vrednost del pa se je povečala za 103 odstotke oz. za 10 milijonov evrov.

"Pristali na povečanje cene zaradi geološko geotehničnih pogojev"

Dars je pristal na povečanje cene zaradi geološko geotehničnih pogojev gradnje, čeprav so ponudniki podpisali izjavo, da zaradi povečanja ali zmanjšanja obsega del ne nameravajo uveljavljati razlik v cenah. Dars je nato izpolnil obveznosti iz tega novega sporazuma z aneksom v znesku 9,5 milijona evrov in pogodbo o poravnavi v višini 6,1 milijona evrov ter poravnal obveznosti v skupnem znesku 15,8 milijona evrov.

"Z novim aneksom Dars priznal dodatne stroške"

Dars se je s sporazumom tudi dogovoril, da bo v primeru ugotovitve spremenjenih okoliščin obravnaval zahtevke na podlagi aneksa. Z novim aneksom je priznal dodatne stroške do višine milijon evrov zaradi faznosti gradnje priključnih cevi. "Za znesek aneksa ni podlage za izračun stroškov, temveč je le dogovor med pogodbenima partnerjema," je dejal Šoltes in dodal, da so bili torej določen sporazumi utemeljeni brez ustrezne pravne podlage.

"Stroški so se podražili za 200 odstotkov"

Stroški od osnovnega projekta, ki so predvidevali polovični priključek na Celovško cesto, so se zato zvišali s 136 na 309 milijonov evrov za celotno traso oz. z 41 na 123 milijonov evrov za sam predor, kar pomeni 200-odstotno podražitev. "To je bistveno več od dovoljene 30-odstotne podražitve po zakonu o javnem naročanju," je poudaril Šoltes.

Je pa Šoltes poudaril, da je iz dokumentacije razvidno, da se je Dars kar nekaj časa upiral poskusom zviševanja cen in bil do leta 2006 kar uspešen.

"Projekt se je začel s figo v žepu"

Kot pravi Šoltes, je vtis, da se je že od vsega začetka želelo delati polni priključek na Celovško cesto, čeprav je tudi projektant opozoril Dars, da je polni priključek premalo raziskan in obstaja preveliko tveganje za realno oceno stroškov. "Ne gre se znebiti občutka, da je bil polni priključek 'izsiljen' in da se je projekt začel s figo v žepu," je poudaril predsednik računskega sodišča.

Revizija temelj za zamenjavo Darsovih nadzornikov

Na podlagi ugotovitev računskega sodišča bo prometni minister Vlačič sprožil postopek za zamenjavo nadzornega sveta Darsa, saj meni, da je za podjetje, kot je Dars, pomembno, da te položaje zasedajo "kompetentni ljudje". Po Vlačičevih besedah je bila poravnava Darsa z družbo SCT pri gradnji predora Šentvid v vrednosti 6,1 milijona evrov brez podlage v gradbenih knjigah presedan.

Uprava Darsa prevzema vso odgovornost za svoje odločitve

Uprava Darsa - poročilo računskega sodišča, ki so ga prejeli v sredo po običajni pošti, bodo podrobneje preučili - je prepričana, da je v razmerah, v katerih je prevzela projekt gradnje predora Šentvid, ravnala pravilno, predvsem pa zakonito in gospodarno ter tako omogočila končanje in uporabo predora. Ob tem v družbi poudarjajo, da največji del očitkov iz revizije ni povezan z delom sedanje uprave Darsa.

"Ključne odločitve so bile sprejete že prej"

Projekt gradnje predora Šentvid je sedanja uprava Darsa prevzela takrat, ko so ključne odločitve že bile sprejete in nasedle investicije ni mogla drugače zaključiti, kot da je upoštevala veljavne pogodbe in sporazume, ki so bili sprejeti v prejšnjih letih, so sporočili z Darsa.

Izvajanje in financiranje avtocestnega programa neučinkovito

Računsko sodišče je v sredo predstavilo tudi revizijsko poročilo o smotrnosti izvajanja in financiranja programa gradnje avtocest v Sloveniji v obdobju 2004-2007 in ugotovilo, da je njegovo izvajanje in financiranje neučinkovito. Ravnanje ministrstva za promet in Darsa po ugotovitvah sodišča ne ustreza pojmu smotrnosti, gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti.

"Ministrstvo ne zagotavlja dolgoročne politike razvoja in vzdrževanje avtocest"

V reviziji je sodišče ocenilo, da ministrstvo za promet ni vzpostavilo učinkovitega sistema za izvajanje in financiranje programa gradnje avtocest v Sloveniji. Ni namreč zagotovilo ustrezne in pregledne ureditve, organiziranosti izvajanja in financiranja gradnje ter obnavljanja avtocest, dolgoročnega načrtovanja gradnje, vzdrževanja in financiranja avtocest in drugih cest v Sloveniji, prav tako ne namenske in gospodarne porabe sredstev za gradnjo avtocest.