Na majski skupščini Mure o povečanju osnovnega kapitala

Tako piše v sklicu skupščine, danes objavljenem v časniku Večer.

Osnovni kapital naj bi se povečal za 8,5 milijona evrov

V skladu s predlaganim sklepom naj bi se osnovni kapital družbe, ki znaša 17,931 milijona evrov, povečal z novimi vložki za 8,5 milijona evrov na 26,431 milijona evrov.

Prednostna pravica delničarjev je delno izključena

Prednostna pravica delničarjev je delno izključena. Pravico do vpisa novih delnic imajo tiste osebe, ki so bile vpisane v delniško knjigo družbe na dan 28. februarja 2009 in so imele na ta dan 0,5 odstotka vseh ali več delnic oziroma 21.500 ali več kosovnih delnic. Ti delničarji imajo pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu družbe pred njegovim povečanjem.

Povečanje osnovnega kapitala naj bi se opravilo z izdajo 2.038.370 novih kosovnih imenskih delnic, pri čemer vsak delničar pridobi delnico po enaki prodajni ceni. Ta bo sicer določena naknadno, vendar v intervalu od minimalno 4,17 evra do maksimalno 5,50 evra na delnico.

Povečanje osnovnega kapitala bo uspešno, če bo vpisanih vsaj 70 odstotkov razpisanih delnic (to je 1.426.859 kosovnih delnic) oziroma vplačanih vsaj 5,95 milijona evrov denarnih sredstev. Vpis delnic naj bi se začel 15. maja in trajal do vključno 31. maja letos.

Muri zmanjkalo štiri milijone evrov

Od tega zneska Mura potrebuje štiri milijone evrov za odpravnine, preostali znesek pa za tehnološko posodobitev in poslovanje, danes poroča Dnevnik. Glavni razlog, da je uprava predlagala dokapitalizacijo, pa naj bi bil v tem, ker ji tako nalaga zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Mura nima kratkoročnih sredstev, pokritih s kratkoročnimi viri, oziroma ima preveč kratkoročnih posojil, piše časnik.

"Majhna verjetnost, da bodo lastniki subvencionirali podjetje"

Huber ocenjuje, da obstaja velika verjetnost, da bodo lastniki dokapitalizirali Muro, po drugi strani pa poznavalci razmer ocenjujejo, da bo to zelo težko. Medtem ko je Mercata kot 6,73-odstotni lastnik Mure že napovedala, da pri dokapitalizaciji ne bo sodelovala, je veliko vprašanje, ali bo pri njej sodeloval NFD Staneta Valanta, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največji lastnik Mure, še piše časnik. Razlog za to naj bi bile Valantove težave, ki so povezane s finančno krizo in nasedlo naložbo v Istrabenzu.

Sod ali Kad bi morala za dokapitalizacijo objaviti prevzemno ponudbo

Zato ostaja edina možnost, da bi Muro dokapitalizirala Slovenska odškodninska družba (Sod) oziroma Kapitalska družba (Kad). Dnevnikovi viri iz vladnih krogov pa pravijo, da je ta scenarij malo verjeten. Kot razlog za to navajajo, da bi morala Kad ali Sod v tem primeru objaviti prevzemno ponudbo. Da bi država s prevzemom Mure reševala Valantove težave v Istrabenzu, pa ne pride v poštev, pravi njihov sogovornik.

Tako se kot najverjetnejša možnost za reševanje Murinih težav omenja, da bi bila Mura vključena v Posebno družbo za prestrukturiranje (PDP), ki jo bo prihodnji mesec ustanovil Kad. Ob tem pa velja opozoriti, da bi se morali v tem primeru NFD in drugi lastniki odpovedati določenemu lastniškemu deležu Mure, tako da bi Kad postal 75-odstotni lastnik Mure, še piše časnik.

Franc Huber

Franc Huber odhaja v pokoj

Kot je znano, je predsednik uprave Mure Franc Huber v petek nadzornemu svetu družbe podal odstopno izjavo, saj odhaja v pokoj. Na tem položaju je bil od 1. julija lani. Muro bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave.

"V Muri sem izpolnil zadane cilje"

"Za odstop sem se odločil, ker sem v Muri izpolnil cilje, ki sem si jih zadal. Število zaposlenih se je pod mojim vodstvom zmanjšalo od 3900 na 3200 delavcev, stroški so se znižali, podjetje pa je razdruženo na več majhnih podjetij in ima zdravo jedro," po današnjem pisanju Dnevnika pojasnjuje Huber.

Po poročanju Večera pa se je za to, da se umakne, odločil zaradi "močnih notranjih trenj v Muri", ki so bila naperjena proti njemu in naj bi jih vodila delavska direktorica Cvetka Peršak, ki so ji nadzorniki na Huberjev predlog odvzeli pooblastila članice uprave za notranjo kontrolo in družbeni standard.

Peternelj: Reševanje zahteva hitro ukrepanje

Predsednik nadzornega sveta Henrik Peternelj pa je za Delo povedal: "Mura je v velikih težavah, njihovo reševanje zahteva hitro ukrepanje. Hubra so kritizirali delavci, pripombe na njegovo delo so prihajale z vseh strani - saj sami veste. Nadzorni svet ceni delo, ki ga je opravil, vendar je spoštoval njegovo odločitev, da zapusti Muro," je dejal in dodal, da naj bi Mura novega prvega moža dobila najpozneje do konca maja.

NS sprejel rebalans plana za letos

Nadzorni svet Mure je v petek sprejel tudi rebalans plana za letos, ki upošteva zadnje razmere na trgu. Rezultat poslovanja družbe bo konec leta v veliki meri odvisen tudi od načina razrešitve presežka delavcev. Po pisanju časnikov naj bi število zaposlenih do konca leta zmanjšali za 900 in ne za načrtovanih 676.

"Za zdaj je že znano, katerih 300 delavcev bo izgubilo službo, za nadaljnjih 100 pa pripravljamo seznam. To pomeni, da je letošnji program odpuščanja za polovico delavcev že pripravljen," je za Dnevnik povedal Huber. Dodaja, da je razlog za večje odpuščanje števila delavcev, kot je bilo prvotno predvideno, v tem, ker sta jim v zadnjem času Boss in Escada, za katera Mura šiva oblačila, odpovedala naročila.