Stopnja brezposelnosti v območju evra maja najvišja v desetih letih

Brezposelnost v evrskem območju je bila tako na najvišji ravni po maju 1999. V celotni EU je bila stopnja brezposelnosti maja 8,9-odstotna, v Sloveniji pa se je maja v primerjavi z aprilom zvišala na 5,9 odstotka.

Brezposelnost se je zvišala za 0,2 odstotne točke

Brezposelnost v območju evra se je maja v primerjavi z aprilom zvišala za 0,2 odstotne točke, prav tako v celotni Evropski uniji. Tudi v Sloveniji se je stopnja brezposelnosti v primerjavi z aprilom zvišala za 0,2 odstotne točke. Podatke za april je Eurostat sicer nekoliko popravil navzgor. V primerjavi z majem 2008 se je stopnja brezposelnosti tako v državah z evrom kot v celotni uniji maja zvišala za 2,1 odstotne točke. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti medtem na letni ravni zvišala za 1,5 odstotne točke.

V EU je bilo maja brez dela nekaj manj kot 21,5 milijona ljudi, od tega slabih 15 milijonov v območju evra. V primerjavi z aprilom se je število brezposelnih v EU zvišalo za 385.000, v evrskem območju pa za 273.000. Gre sicer za manjše absolutno povečanje kot aprila. V primerjavi z majem 2008 se je število brezposelnih v sedemindvajseterici zvišalo za nekaj več kot 5,1 milijona oseb, v območju z evrom pa za 3,4 milijona.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji med nižjimi v EU

Najnižjo stopnjo brezposelnosti so med državami, za katere je Eurostat imel podatke, maja beležile Nizozemska (3,2 odstotka), Avstrija (4,3 odstotka), Ciper (5,3 odstotka), Danska (5,7 odstotka) in Slovenija (5,9 odstotka). Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so medtem zabeležile Španija (18,7 odstotka), Latvija (16,3 odstotka), Estonija (15,6 odstotka) in Litva (14,3 odstotka).

V primerjavi z letom dni prej so maja vse članice EU zabeležile porast brezposelnosti. Še najmanj se je brezposelnost povečala v Nemčiji (s 7,4 na 7,7 odstotka), na Nizozemskem (z 2,8 na 3,2 odstotka) in v Bolgariji (s 5,8 na 6,5), največji porast brezposelnosti pa so zabeležili v baltskih republikah Estoniji (s 3,9 na 15,6 odstotka), Latviji (s 6,1 na 16,3 odstotka) in Litvi (s 4,7 na 14,3 odstotka).

Zvišala se je brezposelnost moških

Brezposelnost med moškimi v območju evra se je maja na letni ravni zvišala s 6,7 na 9,3 odstotka, v celotni EU pa s 6,4 na 8,9 odstotka. Pri ženskah se je brezposelnost v območju evra v istem obdobju zvišala z 8,2 na 9,7 odstotka, v celotni EU pa s 7,4 na 8,9 odstotka.

V Sloveniji se je brezposelnost moških maja na letni ravni zvišala s 3,7 na 6,1 odstotka, delež brezposelnih žensk pa se je zvišal precej manj, in sicer s 5,3 na 5,7 odstotka.

V ZDA junija najvišja brezposelnost v zadnjih 26 letih

V ZDA so junija ukinili 467.000 delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je v primerjavi z majem povzpela za 0,1 odstotne točke na 9,5 odstotka, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. To je najvišja stopnja brezposelnosti v zadnjih 26 letih.

Poročilo ministrstva za delo pomeni, da bodo podjetja kljub prvim znakom okrevanja gospodarstva še naprej zelo previdna pri najemanju delovne sile, vse dokler ne bodo trdno prepričana, da so gospodarski temelji zdravi.

Trg delovne sile bo okreval počasneje

Izguba delovnih mest v juniju je presegla pričakovanja analitikov, ti so napovedovali, da bo ukinjenih 365.000 delovnih mest, pričakovali pa so višjo stopnjo brezposelnosti (9,6 odstotka). Junijska stopnja brezposelnosti v ZDA je sicer najvišja po avgustu 1983.

Podatki o brezposelnosti so nemudoma potisnili navzdol vrednosti delnic na Wall Streetu, čeprav je tudi Bela hiša napovedala, da se bo stopnja brezposelnosti do konca letošnjega leta najverjetneje povzpela čez 10 odstotkov.

Počasno okrevanje na trgu delovne sile uradni in zasebni viri napovedujejo že vse od začetka leta. Analitiki so sicer še vedno prepričani, da bo recesije konec do izteka leta, pri čemer pa bo trg delovne sile okreval počasneje. Tako je praviloma dogaja pri vseh recesijah, saj podjetja nočejo ponovno najemati, dokler ni povsem jasno, da se je začela gospodarska rast.

Junija je bilo uradno brez zaposlitve 14,7 milijona ljudi, dejansko pa več

Med njimi je predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, ki napoveduje, da se bo recesija končala še letos, večina analitikov pa pričakuje rast že v tekočem četrtletju. Rast stopnje brezposelnosti predstavlja politični problem za administracijo predsednika ZDA Baracka Obame, ki ga bodo volivci ocenjevali predvsem na podlagi gospodarstva. Ankete za zdaj kažejo, da večina Američanov meni, da je Obama krizo nasledil od predhodnika Georgea Busha in dela vse, kar je v njegovi moči, za okrevanje, vendar pa bo brez konkretnih rezultatov ta občutek zanesljivo minil.

Junija je bilo uradno brez zaposlitve 14,7 milijona ljudi, dejansko pa več. Če bi upoštevali tudi tiste, ki so jih črtali s seznama iskalcev zaposlitve, in tiste, ki so sprejeli le začasno honorarno zaposlitev, bi bila stopnja brezposelnosti 16,5-odstotna. Od začetka recesije decembra leta 2007 je delo v ZDA izgubilo 6,5 milijona ljudi. Tisti, ki so imeli delo, so v povprečju opravili 33 delovnih ur na teden, kar je najmanj od leta 1964, ko so se začeli zbirati tovrstni podatki.

Postaja jasno, da je najhujše mimo

Kljub večjemu odpuščanju junija pa postaja jasno, da je najhujše mimo. Ameriško ministrstvo za delo je popravilo podatke za maj, ko so podjetja odpustila 322.000 ljudi namesto 345.000, kot je poročalo uvodoma. Najslabše je bilo januarja, ko je brez dela ostalo 741.000 ljudi. Rast števila odpuščenih je v četrtek malce ublažila novica, da je število novih prošenj za podporo za brezposelnost pretekli teden padlo na 614.000, prav tako tudi skupno število oseb, ki prejemajo podporo in sicer na 6,7 milijona.

Edina svetla točka sta bila izobraževanje in zdravstvo

Junija so ukinili največ delovnih mest v proizvodnji in sicer 136.000, medtem ko so jih maja 156.000. V gradbeništvu je bilo ukinjenih 79.000 delovnih mest, kar je za 31.000 več kot v maju. V maloprodaji so ukinili 21.000 delovnih mest oz. 3400 več kot maja, vladne službe so ukinile 52.000 delovnih mest ali 42.000 več kot maja, v turizmu pa so zaprli 18.000 delovnih mest, potem ko so jih maja na novo odprli prav toliko. Edina svetla točka sta bila izobraževanje in zdravstvo, kjer so junija na novo odprli 34.000 delovnih mest, potem ko so jih že maja 47.000.