Cerani na čelu Infond Holdinga

Na to mesto je za štiriletni mandat imenoval Pierpaola Ceranija, je Infond Holding objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Nadzorniki so se tudi seznanili s finančnim položajem družbe in z odstopno izjavo članice nadzornega sveta Klaudie Koban Jakopin.

Cerani naj bi Kolonel kupil zaradi Radenske

Cerani je lastnik in direktor tržaške družbe Iniziative Generali 96, ki je 27. julija kupila 30-odstotni delež družbe Kolonel. Ta ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, ki pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Cerani je po lastnih navedbah v Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij, ki vodijo do Pivovarne Laško, vstopil zaradi poslovne priložnosti, predvsem zaradi Radenske. Visoki dolgovi ga niso skrbeli, saj da ima sanacijski načrt, pogoj pa je povrnitev glasovalnih pravic Infond Holdingu v Pivovarni Laško. Koliko je odštel za 30 odstotkov Kolonela, ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo sam prevzel njegovo vodenje. Omenil je tudi možnost dokupa večinskega deleža v Kolonelu.

Infond Holding je bil do 5. avgusta s 55-odstotnim deležem največji lastnik Pivovarne Laško, na čelu katere je bil do 23. julija Boško Šrot - skupaj z ženo lastnik družbe Atka-Prima, ki ima v lasti preostali delež Kolonela. Infond Holding je imel v lasti tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Delež Infond Holdinga v Laškem in Mercatorju se je od 5. avgusta, ko je NLB kot prva od bank upnic Infond Holdingu zaradi nevračila posojila zasegla zastavljena deleža v Pivovarni Laško in Mercatorju, močno zmanjšal.

NLB so sledile še druge banke

NLB (pri kateri je imel Infond Holding zastavljenega 10,75 odstotka Mercatorja in 23,51 odstotka Pivovarne Laško) so sledile tudi ostale banke upnice - Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Probanka, NKBM in, neuradno, Hypo banka - tako da ima Infond Holding trenutno v lasti le še 3,1 odstotka Pivovarne Laško in 1,35 odstotka Mercatorja. Zaplembe delnic so Infond Holdingu po izračunih časnika Dnevnik povzročile za okoli 145 milijonov evrov izgube. Družba je že po zaplembi delnic s strani NLB in Banke Celje ugotovila, da je podan razlog insolventnosti, saj da izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami presega polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Ugotovitvenega sklepa o razglasitvi insolventnosti sicer še ni sprejela.

Pierpaolo Cerani

Sodnica Dnevniku prepovedala poročanje o Ceraniju

Zadnje dni se Ceranijevo ime v slovenskih medijih pojavlja v povezavi z odločitvijo okrajne sodnice Katarine Novšak Kaplan, ki je Dnevniku prepovedala objavljati določene besede in besedne zveze o njem. V primeru, da odredbe ne bi spoštovali, jim grozi kazen 50.000 evrov. Na Dnevniku so se na odločitev pritožili.

Mediji so poročali o škandalih

Cerani je znana medijska osebnost v Italiji in jugovzhodni Evropi, pozornost pa je pritegnil leta 2006, ko je bil vpleten v škandal s savojskim princem Vittorijem Emanueleom in njegovim bratrancem ter takrat bolgarskim premierjem Simeonom Saxe Coburgom, je konec julija poročal spletni portal 24ur.com. "Cerani je takrat dejal, da je Saxe Coburg svojemu bratrancu in Ceraniju v zameno za finančno podporo v predvolilni kampanji obljubil posle v Bolgariji oz. da bosta zmagala na nekem javnem razpisu. Saxe Coburg je zanikal obtožbe, priznal pa je, da je koristil Ceranijeve usluge, in sicer se je večkrat vozil z njegovim letalom. Cerani je kasneje priznal, da je lagal," so še zapisali na portalu.

Ceranijevo ime se je v italijanskih medijih pojavljalo večkrat tudi v zvezi z donacijo nekakovostnih zdravil Eritreji, še piše 24ur.com. "Princ Vittorio Emanuele, ki je bil omenjen v več škandalih s prostitutkami, saj naj bi od svojih sodelavcev zahteval, da mu priskrbijo prostitutke, najraje je imel svetlolaske, naj bi želel donirati zdravila Eritreji, vendar pa bi morala biti ta, kot je domnevno zahteval, "ne preveč draga in ne nujno preveč kakovostna". V posel naj bi bil vključen prinčev sodelavec Gian Nicolino Narducci, ki je sporna zdravila želel naročiti pri Ceraniju, ki ima farmacevtsko družbo v Trstu, je poročala La Repubblica," so zapisali na 24ur.com

"Slovenska sodišča legalizirajo obliko cenzure"

Odločitev sodnice, da izda odbredbo o prepovedi poročanja, je med novinarji doma in v tujini sprožila veliko negodovanja in govora o cenzuri. Organizacija Novinarji brez meja je sporočila, da so zgroženi nad odredbo sodišča. "Slovenska sodišča legalizirajo obliko cenzure, ki je nesprejemljiva v Evropski uniji," menijo Novinarji brez meja in dodajajo, da bi lahko uporabil Cerani pravico do odgovora, da bi se branil. Po njihovem pa bi lahko tudi, kar je že storil, tožil časopis za odškodnino pred slovenskim sodiščem in počakal na razsodbo.

Dadge: Sem izjemno zaskrbljen

Z dogodkom se je seznanila tudi Regionalna organizacija mednarodnega instituta za tisk IPI za jugovzhodno Evropo (SEEMO). "Ne želim komentirati dejstev v tej zadevi, sem pa izjemno zaskrbljen zaradi splošne prepovedi, dokler sodišče ne odloči o primeru, tako da pobudnik tožbe ne bo imel več povoda za nadaljevanje sodnega postopka," je zapisal direktor Ipi David Dadge. Po njegovem bi namreč prepoved lahko pomenila "utišanje medijev v tej zadevi za nekaj let".

Repovž: Zadeva je absurdna

Začasno odredbo zavrača tudi Združenje novinarjev in publicistov. Po njihovem je "v interesu javnosti, da izve, kdo je v resnici oseba, ki je z nakupom Kolonela postala eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško in prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja ter slovenskih časopisnih hiš Delo in Večer". Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gregor Repovž pa je o odredbi za Žurnal24 povedal, da je zadeva absurdna in absolutno ne zdrži resne presoje. "Je v posmeh tako političnemu kot družbenemu sistemu," je dodal.