Plinarna Maribor obeležila 140 let delovanja

"Spomin na 140. obletnico Plinarne Maribor je tudi dobra priložnost, da si postavimo nekatera vprašanja v zvezi z današnjim tehnološkim in energetskim časom. Smo namreč v prvem delu postindustrijske dobe in Maribor je med vsemi mesti v Sloveniji na najbolj travmatičen način doživel prehod iz industrijskega v sedanje obdobje," je med drugim dejal predsednik države Danilo Türk in ob tem opomnil, da je Maribor eden od energetskih centrov Slovenije.

"Slovenijo mora zanimati ravnotežje in medsebojno povezovanje energetskih virov"

Predsednik je poudaril, da mora Slovenijo tudi v prihodnje zanimati ravnotežje med različnimi energetskimi viri in njihovo medsebojno povezovanje ob upoštevanju trajnostnega razvoja in prijaznosti do okolja. Če želimo postati energetsko in razvojno uspešna družba, moramo znati povezati področja, kot so razvoj energetike, prometa, kmetijstva in vseh okoljevarstvenih dejavnosti, pa tudi naš davčni sistem, je opomnil Türk.

A po njegovem je potrebno razmišljati še širše, in sicer o povezovalni vlogi Slovenije v Evropi. Kot je dejal, moramo Slovenijo videti kot državo, ki se nahaja na strateško pomembnem prostoru Evrope in mora zato povezovalno funkcijo odigrati tudi pri vprašanju energetike. Po njegovih besedah si ne smemo dovoliti, da bi nas energetski tokovi obšli, in storiti moramo vse, da bi plinovodi šli tudi preko slovenskega ozemlja.

Mariborska plinarna je začela obratovati leta 1869

Sicer pa začetki obratovanja mariborske plinarne segajo v leto 1869, ko je bavarski podjetnik Georg Graff od tedanjih mestnih oblasti pridobil koncesijo za ureditev in gospodarsko izkoriščanje razsvetljave na plin v Mariboru. Že leto pozneje je nastalo podjetje Plinarna Maribor, istega leta pa so v mestu že zagorele prve plinske svetilke.

Direktor Plinarne Maribor Milan Curk

Ustanovitvi podjetja je botroval takratni tehnološki napredek

Zbrane je na slovesnosti pozdravil tudi direktor Plinarne Maribor Milan Curk, ki je dejal, da je ustanovitvi podjetja botroval tehnološki napredek v takratnem času, v tej smeri pa je delovala tudi tedanja mestna oblast v Mariboru. Plinarna je kar 123 let proizvajala plin na lokaciji, kjer ima sedež še danes, pomemben premik pa je za podjetje pomenil prehod na proizvodnjo utekočinjenega naftnega in zemeljskega plina, je dejal Curk.

Podjetje zaposluje 96 ljudi in ima 23.000 odjemalcev

Ob tem je še povedal, da njihovo podjetje trenutno zaposluje 96 ljudi, ima pa več kot 23.000 odjemalcev zemeljskega plina, 4500 odjemalcev utekočinjenega naftnega plina v plinohramih ter več kot 300 prodajnih mest jeklenk utekočinjenega naftnega plina. Plinarna Maribor ob tem upravlja tudi z okoli 240 kilometri plinovoda, tudi v prihodnje pa se bodo dosledno prilagajali vse hitrejšemu tehnološkemu napredku in spremembam.

3.000 evrov namenili Pokrajinskemu arhivu Maribor

Svojemu prazniku pa so v Plinarni Maribor dodali tudi dobrodelno noto. Tako je ob zaključku dogajanja Curk podaril ček v vrednosti 3.000 evrov Pokrajinskemu arhivu Maribor za ohranitev pisne kulturne dediščine o Mariboru oz. za digitalizacijo načrtov mariborskih meščanskih hiš. Svoj delež dobrodelnosti so prispevali tudi lastniki Plinarne Maribor, skupina Istrabenz plini, ki so ček v enaki vrednosti podelili uporabnikom mariborske varne hiše.