Recesijo občuti že dve tretjini prebivalstva

Znižanje potrošnje pa se je nekoliko omililo, v nekaterih kategorijah izdelkov tudi za petino glede na stanje pred pol leta, so pokazali rezultati Trženjskega monitorja (DMS), ki so jih predstavili na novinarski konferenci. Rezultate drugega, jesenskega Trženjskega monitorja DMS, ki vsakih šest mesecev nastaja v sodelovanju z družbo Valicon, sta predstavila dr. Maja Makovec Brenčič, predsednica Društva za marketing Slovenije, in Andraž Zorko iz družbe Valicon. Trženjski monitor je letos uveden kazalnik stanja na slovenskem trgu, s katerim želimo dobiti boljši vpogled v ravnanje porabnikov v spremenjenih pogojih poslovanja, izzivalnih za sposobne tržnike in managerje.

Trženjski monitor za proučevanje vedenja uporabnikov

Z Trženjskim monitorjem DMS želijo spremljati dogajanja tako z vidika vedenja in odločanja porabnikov kot tudi podjetij, v katerih se osredotočamo na področje trženja in njegovega razvoja. S tem želijo trženjski stroki in slovenski javnosti podati vpogled v trenutna, v prihodnosti pa tudi v času primerljiva trženjska dogajanja med porabniki in podjetji.

Drugi val Trženjskega monitorja DMS med potrošniki je bil izveden med 23. in 30. septembrom 2009 na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let. Podatki so bili zbrani s telefonskim anketiranjem (CATI). Velikost vzorca je n=1004. Izvajalec raziskave je Valicon. Izvajalec je bil izbran na podlagi razpisa med vsemi agencijami, člani strokovnega sveta sekcije raziskovalcev pri DMS. Trženjski monitor se bo izvajal dvakrat letno, spomladi in jeseni. Naslednja izvedba je predvidena konec marca 2010.

Glavne spremembe v zadnje pol leta

Recesijo občuti še za petino ljudi več, skupaj že skoraj dve tretjini populacije med 18 in 65 let, delovna mesta se zdijo nekoliko bolj varna, finančno stanje se je poslabšalo skoraj 40 % populacije, znižanje potrošnje pa se je nekoliko omililo, v nekaterih kategorijah izdelkov tudi za petino glede na stanje pred pol leta. Pričakovanja posledic recesije, ki smo jih izmerili spomladi, so se uresničila pri približno polovici tistih, ki so pred pol leta pričakovali poslabšanje razmer.

Občutenje vpliva recesije na vsakdanje življenje

Občutenje vpliva recesije na vsakdanje življenje se še bolj kot spomladi povezuje z nižjo plačo in upadom dohodkov (49 %, spomladi 36 %), manjšo kupno močjo in upadom potrošnje (21 %), višjimi cenami (18 %) – oba odgovora skupaj sta spomladi dosegala 27 %, zdaj kar 39 %. Ostale oblike občutenja so na podobni ravni kot spomladi, izguba delovnega mesta in brezposelnost (13 %), spremenjen delovnik, napetosti v službi, zmanjšan obseg dela (13 %) in višji življenjski stroški (12 %). Še vedno torej prevladujeta dve dimenziji, finančno-potrošniška in instrumentalna, pri čemer je tokrat prva bistveno močnejša.

Direktor medijskih raziskav Valicona Andraž Zorko

Spremembe nakupnih navad v primerjavi z letom poprej

Nakupi so danes bolj načrtovani in premišljeni (69 %, spomladi 60 %), kupuje se več cenovno ugodnih izdelkov (55 %), izdatki se pregledujejo v večji meri (54 %). 41 % vprašanih pravi, da namesto enega velikega nakupa raje opravijo več manjših, 36 % odstotkov jih danes večkrat zaide v diskontne prodajalne (pred pol leta je bilo takšnih 28 %), zanimivo pa je odstotek tistih, ki v večji meri posegajo po trgovskih znamkah, tokrat precej nižji – pred pol leta je temu pritrdilo 47 %, tokrat le še 31 %.

Odrekanje in zmanjšanje nakupov po blagovnih skupinah

Ko anketiranci spontano navajajo, katerim izdelkom oz. storitvam so se pripravljeni najprej odpovedati, so na vrhu še vedno oblačila in obutev, sledijo pa potovanja in dopusti, ki so bili pred pol leta šele na četrtem mestu. Na tretjem mestu sledita hrana in pijača (prej drugo mesto), na četrtem luksuzne dobrine (prej osmo mesto) ter na petem zabava in prosti čas (prej deveto mesto).