Pogajanja med Rusijo in Slovenijo o Južnem toku končana

Pogovori o gradnji Južnega toka v Sloveniji so potekali vse od lanske pomladi, ko se je ruska energetska družba Gazprom odločila za traso plinovoda. Zadnja odprta vprašanja, pri katerih naj bi velik napredek dosegli ob zadnjem obisku slovenskih predstavnikov v Moskvi 22. oktobra, so se nanašala na lastništvo in davčni položaj skupnega podjetja v Sloveniji, je poročala TV Slovenija.

Sporazum je sprejemljivejši tudi za Evropsko komisijo

V sporazum naj bi po neuradnih informacijah, ki so jih ob oktobrskem obisku v Moskvi navajali mediji, vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo. Če bi imel Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež, bi namreč to pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega paketa, ki je začel veljati v začetku septembra. Ta določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU podjetjem iz tretjih držav.

Kopač: Sporazum je pripravljen na podpis

Sporazum med državama bo določil, da bo šel plinovod preko Slovenije. "S tem smo izkoristili strateški položaj in ga okrepili. V pogajanjih smo dosegli določbe, ki jih nobena druga država ni. Smo podpisniki sporazuma na tej trasi in imamo določbe, zaradi katerih nas ne bo bolela glava," je povedal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, ki je popoldne z Moskvo potrjeval zadnjo verzijo besedila. Sporazum, ki mora skozi vladni postopek in ga mora podpisati predsednik vlade, je po Kopačevih besedah pripravljen na podpis.

"Rusi so želeli imeti poseben status"

Ključno vprašanje dolgotrajnih pogajanj je bilo, ali bo imelo to skupno podjetje poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture, pojasnjuje Kopač. "Ruska stran je želela imeti poseben status, zunaj določb evropske zakonodaje, kar jim je v meddržavnih sporazumih z Grčijo, Bolgarijo in Madžarsko tudi uspelo. Na to nikakor nismo pristali, saj bi ob izvajanju sporazuma trčili na tožbo Evropske komisije pred evropskim sodiščem," pravi. Po Kopačevih besedah so se zavedali, da so "ves čas v igri med dvema velikanskima mlinskima kamnoma - EU in Rusijo", zato so bili vztrajni in natančni pri formulacijah sporazuma.

"Izognili smo se očitkom Komisije"

Glede na dogovor bo moralo skupno podjetje, ki bo v polovični lasti družb Gazprom in Geoplin plinovodi in bo imelo sedež v Sloveniji, prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Ta postopek certificiranja poteka prek slovenske Agencije za energijo, potrjuje pa ga Evropska komisija. "Tako smo se vnaprej izognili vsem morebitnim očitkom Evropske komisije," je dejal Kopač in dodal, da je bilo na to določilo zelo težko dobiti pristanek ruske strani.

"S študijo se bo dalo načrtovati začetek gradnje"

Sedaj morata družbi Geoplin plinovodi in Gazprom dokončati študijo izvedljivosti projekta. "Ta je odvisna od vrste predpostavk, med drugim ali bo šel plinovod v Slovenijo s Hrvaške ali z Madžarske, ali naj bi potekal severno ali zahodno od Ljubljane (in bo navezan ali na italijansko ali avstrijsko omrežje), kakšne bodo predvidene količine, ki se bodo pretakale prek plinovoda," je nanizal Kopač in dodal, da so te odločitve odvisne od ruske strani.

Ko bo študija končana, se bo dalo bolj natančno načrtovati, kdaj se bo gradnja začela. Kopač je ob tem dodal, da si slovenska stran želi, da bi se pretežno ali v celoti uporabili obstoječi slovenski plinovodi. "Zmogljivosti, ki so trenutno v gradnji, to je plinovod Ljubljana-Kidričevo, to omogočajo," je dodal Kopač.