Nowotny: V Sloveniji ima politika prevelik vpliv na gospodarstvo

Kot največjo težavo v času krize v Sloveniji vidi prvi mož slovenske podružnice Raiffeisen banke Avstrijec Nowotny plačilno disciplino.

V Sloveniji ste že vrsto let. Kje so največje razlike med Slovenijo in npr. Avstrijo in Nemčijo? Zakaj Slovenija ni tako uspešna?
To je precej težko vprašanje. Prva razlika je seveda v velikosti trgov in njihovi strukturi. Slovenija, ki je zelo izvozno naravnana in precej majhno gospodarstvo, je zelo odvisna od zunanjih dejavnikov. Drugi razlog, seveda zelo občutljiv, pa je, da je zelo veliko dogodkov v slovenskem gospodarstvu povezanih s politiko.

To pa ni dobro ...
Seveda, da ne. To ni nikoli dobro. Vpliv politike na gospodarstvo bi moral biti minimalen, s tem bi se podjetja lahko bolje razvijala.

Občutite to tudi pri poslovanju s svojimi strankami?
Da in ne. Ne zato, ker v Avstriji politika ne vpliva na gospodarstvo oz. v zelo majhnem obsegu. Da pa zato, ker menim, da si povsod odvisen od, kako bi rekel, "nekaterih priporočil". Ta pa lahko pripomorejo k temu, ali boš v poslu uspešen ali ne. Lahko se odločiš, da se s politiko ne ukvarjaš in posluješ naprej, vendar nato mnogokrat lahko naletiš na "različne težave oz. ovire".

Kako ocenjujete čas krize v Sloveniji? Kako se kriza odraža v Sloveniji?
Največja težava je seveda plačilna disciplina, ki pa v Sloveniji, bodimo pošteni, ni bila nikoli zgledna, zdaj pa se še poslabšuje. Kljub temu smo se na to v Raiffeisen banki že prej pripravili. Jasno je, da se v takšnih časih, če nisi pozoren na svoje naložbe, lahko "opečeš". Če vidiš, da se zadeve poslabšujejo, moraš čim prej dobiti denar nazaj. Saj nenazadnje upravljaš s sredstvi svojih strank in si jim dolžan ta sredstva tudi vrniti. Prvi, ki ga bo zahteval, bo dobil vse, drugi nekaj, tretji in vsi ostali pa najverjetneje nič.

Kaj pa financiranje s strani bank?
To se zdaj nekoliko izboljšuje, pred npr. pol leta pa je bilo precej kritično. Likvidnost na slovenskem bančnem trgu je bila pred meseci velika težava. Pred pol leta bi lahko "prevzeli" celotno Slovenijo, saj Raiffeisen ni imel nobenih težav s kapitalom in likvidnostjo.

Kaj smo se torej iz krize naučili?
V krizi se je jasno pokazalo, da slovenski bančni sektor ne more ustrezno spremljati gospodarstva, kar je ključna naloga ne le slovenskega bančnega sektorja, ampak vseh bančnih sektorjev po državah.

Kaj pa Raiffeisen banka, lahko spremlja svoje komitente?
Mi smo ves čas podpirali gospodarstvo, smo pa sprejeli ukrepe, na podlagi katerih smo še bolj skrbno preučevali naložbe. Tudi zato nismo šli v financiranje različnih managerskih prevzemov. Ti so za nas vedno precej rizična postavka in smo jih ocenjevali kot nezavarovana posojila.

Torej se niste vključevali v managerske prevzeme?
Ne. Zato tudi nismo utrpeli večjih izgub, saj smo že na začetku ocenili tveganost takšnih naložb. Je pa to bil dober produkt za slovensko bančništvo, z dobrim dobičkom. Pomagalo pa se je ustvarjati tudi nekatere "imperije", vendar se je na koncu pokazalo, da gre za tvegane posle.

Raiffeisen je pomemben igralec na Ljubljanski borzi, poleg tega tudi pomemben lastnik Dunajske borze, ki je večinski lastnik Ljubljanske. Kakšno usodo napovedujete slovenskemu kapitalskemu trgu?
Dunajska borza je za Ljubljansko borzo odštela precej denarja. Za to, da nekoga zapreš oz. ga "prepustiš nepomembnosti", pa ne plačaš veliko. Bolj kot vprašanje, kako lahko pozicioniraš Ljubljansko borzo, je še pomembnejše vprašanje, kako je Slovenija pozicionirana v regiji. Slovenija je vedno veljala za napredno gospodarstvo, z dobrimi odnosi z vsemi državami na Balkanu, kar ji je v očeh evropskih gospodarstvenikov prineslo vlogo odskočne deske na trge nekdanje Jugoslavije. Slovenija ima še vedno dobre povezave, številna podjetja so tu odprla centrale za južne trge, vendar se to v zadnjem času spreminja.

Pri nastopu tujih družb v Sloveniji mislite avstrijska in nemška podjetja?
Seveda. Vendar bi lahko privabili tudi podjetja iz drugih držav, vendar Slovenija ni preveč prijazno okolje za tuje investicije.

Kaj je najbolj "neprijazno"?
Ena naših tovrstnih "neprijaznosti" so visoke obdavčitve. Te so visoke, v načrtu pa je - kot slišimo - dodatno zvišanje davčnih stopenj. To je neverjetno! Naslednja pa je toga delovno-pravna zakonodaja. Mislim, da so to tiste težave.

Kaj to pomeni za nadaljnji pritok tujih investicij?
Dokler Slovenija teh stvari ne bo uredila, bo prišlo zelo malo investicij. To pa bo Sloveniji in tudi Ljubljanski borzi namenilo manj pomembno vlogo v regiji. Slednja, če ne bo postala regionalna borza, bo lahko le lokalna borza. Kot taka pa nima velike prihodnosti.

Kaj lahko Slovenija naredi?
Država bo morala sistemsko urediti to področje. Slovenija je v primerjavi npr. s Hrvaško še vedno v nekoliko bolj ugodnem položaju, vendar se stvari - kot vidimo - ne izboljšujejo, Hrvaška pa bo kmalu v EU.

Ali Raiffeisen v Sloveniji načrtuje le organsko rast ali pa bi tudi kaj prevzela?
Nikoli ne izključujemo prevzemov, vendar ob dobri ceni. Prevzemna tarča pa bi morala biti banka, ki je med tremi oz. vsaj petimi največjimi bankami v državi. Najraje bi sicer vstopili v prve tri največje.

Torej nekaj že načrtujete?
Zelo pozorno spremljamo priložnosti nakupa drugih bank in smo zmeraj pripravljeni na tovrstno možnost in temu primerno zmeraj odprti za kakršnekoli pogovore. Nekaj se sicer vedno pogajamo, vendar zaenkrat še ni nič dokončnega.

Lahko poveste kaj podrobnega?
Ne.

Bi pa kdaj vstopili kot manjšinski delničar npr. v NLB in NKBM?
Kot manjšinski delničar ne. Lahko, če bi bil to le prvi korak k večinskemu deležu. Na dolgi rok se strateška partnerstva ne obnesejo, nekdo mora biti lastnik. Za Raiffeisen je vstop v banko, kot je to storil KBC v primeru NLB, povsem nesprejemljiv, še posebej, če je večinski banke lastnik država.