Pri Türku pogovor o nujnosti zaščite kmetijske zemlje

Prisotni so se strinjali glede nujnosti po oblikovanju nove strategije oziroma ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč. Njihov obseg se je namreč zmanjšal na zaskrbljujoče nizko raven.

Kmetijska zemljišča izginjajo

Slovenija po Türkovih besedah potrebuje več osveščenosti glede tega, kako pomembno je vprašanje ohranjanja kmetijskih zemljišč in s tem povezanih vprašanj za dolgoročni razvoj države. Tudi zato se je odločil za pripravo pogovora v predsedniški palači, ne izključuje pa možnosti dodatnih pogovorov na to ali povezane teme tudi v prihodnje.

V Sloveniji je tako danes le še 2189 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, obdelovalnih površin pa samo še 884 kvadratnih metrov na prebivalca. Po nekaterih strokovnih ocenah je sicer za zagotovitev potrebnih količin hrane za enega prebivalca potrebno približno 2500 do 3000 kvadratnih metrov obdelovalnih kmetijskih zemljišč.

Različna mnenja glede reševanja problema

Udeleženci so se, kot omenjeno, strinjali glede nujnosti po ohranitvi kmetijske zemlje, več razhajanj oziroma različnih mnenj ter poudarkov pa je bilo pri možnih rešitvah. Temu botruje tudi dejstvo, da reševanje tega problema posega na več različnih področij, poleg kmetijstva še zlasti na okoljsko in gospodarsko področje.

Številni problemi

Področje kmetijske zemljiške politike se namreč sooča s problemi, kot so razdrobljenost zemljišč, ekonomska neprivlačnost kmetovanja, omejevalni pogoji na posebej varovanih območjih, kot so območja Natura 2000 in vodovarstvena območja, ter občinske težnje po pozidavi.

Nova strategija naj bi bila sprejeta prihodnje leto

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je dejal, da bosta v smeri izboljševanja razmer šli noveli zakonov o skladu zemljišč in kmetijskih zemljiščih, ključna pa bo tudi nova strategija razvoja kmetijstva. Njena osnovna izhodišča so že znana, sprejeta pa naj bi bila prihodnje leto.

Erjavec: Novi zakon za zgoščeno pozidavo

V veljavi pa je že novi zakon o prostorskem načrtovanju, za katerega minister za okolje in prostor Karl Erjavec pravi, da uveljavlja načelo zaščite kmetijske zemlje ter zgoščene in ne razpršene pozidave. Težava pa se pojavi zaradi dejstva, da ima Slovenija zelo razpršeno poselitev, saj ta povečuje potrebe po različni infrastrukturi ter posledično pritiske na pozidavo zemljišč, še posebej najboljših kmetijskih zemljiščih, kjer je gradnja praviloma občutno cenejša.

Prosen: Moramo postaviti dobro osnove

Ne predsednica odbora DZ za okolje Breda Pečan ne profesor z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo Anton Prosen z zakonom o prostorskem načrtovanju nista zadovoljna. Prosen poudarja, da bi morali postaviti dobre osnove za kakovostno, celovito prostorsko načrtovanje, ki bo postavilo ustrezna razmerja moči med državo in občinami.

Plut: Ta zakon bo obglavil sklad

Podobnega mnenja glede prevelike moči občin pri prostorskem načrtovanju je bil tudi profesor s filozofske fakultete Dušan Plut, ki je s tega vidika kritičen tudi do predlagane novele zakona o skladu zemljišč, podobno kot tudi predsednik odbora DZ za kmetijstvo Franc Bogovič, ki pravi, da se bo s tem zakonom obglavilo sklad kot glavno orodje za izvajanje zemljiške politike. Plut sicer pogreša tudi pokrajine, vendar kot razvojne regije in ne kot le dodatna lokalna samouprava.

Vrisk: Prehranska samozadostnost upada

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je po drugi strani podaril pomen občin za razvoj podeželja, a hkrati potrebo po nacionalni strategiji o rabi prostora, ki bi postavila jasna pravila. To pogreša tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, ki hkrati opozarja na upadanje prehranske samooskrbe ter potrebo po čim prejšnji uvedbi zakona o generični promociji.

Žveglič: Če ne bo ekonomičnosti, med mladimi ne bo zanimanja

Smrkolj je opozoril, da kmetje še vedno niso prejeli odškodnin z naslova omejitev pri kmetovanju na varovanih območjih, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič pa je še dodal, da je kmetu potrebno zagotoviti ekonomičnost kmetovanja, sicer med mladimi ne bo zanimanja za to dejavnost, kar pa posledično prispeva tudi k zaraščanju. Da je potrebno povečati konkurenčnost kmetij v Sloveniji, kar bi med drugim pritegnilo mlade v to dejavnost, je poudaril tudi Jernej Turk s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, medtem ko je strokovnjak Borut Vrščaj izpostavil pomen vlaganja v kmetijsko-okoljske tehnologije.

Lobnikar: Bolj strogo do industrijskega onesnaževanja

Razprava se je dotaknila tudi gozdov, ki pokrivajo okrog 60 odstotkov slovenskega ozemlja. Minister Erjavec poudarja njihov pomen z vidika vsrkavanja toplogrednega ogljikovega dioksida ter vloge pri pitni vodi. Posledično poudarja potrebo po nadaljevanju trajnostnega gospodarjenja z njimi. Franc Lobnik iz Sveta RS za varstvo okolja pogreša to, da kmetijsko in okoljsko ministrstvo nimata skupnih strokovnih kriterijev za zaščito zemljišč, želel pa bi si tudi bolj strogega pristopa do onesnaževanja s strani industrije ter večje okoljske etike v družbi nasploh.

Türk: Ostajam optimist

Türk ob vsem tem, kot sam pravi, ostaja optimist. Zaveda se, da se je na tem področju, ki se ga v javnosti preveč podcenjuje, nakopičilo precej problemov, vendar pa hkrati pravi, da to ne pomeni, da rešitve niso mogoče. Da bi to dosegli, pa bo Slovenija potrebovala nov koncept razvoja, ki bo dal tem vprašanjem središčno vlogo. Jože Trontelj s Slovenske akademije znanosti in umetnosti je ob tem dodal, da naj bi nastajajoča strategija prihodnjega razvoja Slovenija dala velik poudarek doseganju lokalne prehranske samooskrbe. Pomen slednjega je poudarila tudi Renata Karba iz organizacije Umanotera.