Kordež: Obrestne mere v Sloveniji višje kot v tujini

"Gospodarstvo v zadnjem času plačuje skoraj takšne obrestne mere, kot jih je še pred enim letom v bistveno drugačnih razmerah. To je pomembna razlika od tistega, kar se dogaja v tujini," je na ljubljanski ekonomski fakulteti na predavanju o krizi, prevzemih in tajkunih pojasnil povedal Kordež.

"Z malo bolj organizirano akcijo bi lahko hitro razbremenili gospodarstvo"

Slovensko gospodarstvo je zaradi plačevanja obrestnih mer, ki so za eno ali dve odstotni točki višje, kot bi bilo potrebno, ob 200 do 400 milijonov evrov. "Tukaj bi lahko z malo bolj organizirano akcijo hitro razbremenili gospodarstvo, vsaj za tisti del, kolikor je potrebno, da dvignemo minimalne plače," je dodal prvi mož Merkurja.

Kordež se je sicer v svojem predavanju, ki je skupaj z razpravo potekala slabi dve uri, dotaknil vrste aktualnih, zlasti s krizo povezanih vprašanj. Tako je izrazil mnenje, da pri državnem reševanju bančnega sistema ni šlo za reševanje lastnikov, ampak za reševanje tistih, ki imajo denar v bankah. "Zaradi tega je to reševanje tudi nujno," meni Kordež.

Kordež: Od potez vlade se ne pričakuje preveč

Poleg tega je prepričan, da bi bolj pozitivno, optimistično razmišljanje, četudi je včasih neupravičeno, močno pripomoglo k izhodu iz krize. Pri tem je glede izhodne strategije in strukturnih reform, ki jih pripravlja vlada, mnenja, da se od teh potez preveč pričakuje. Po njegovih besedah se odločitvam vlade, zlasti kratkoročnim, daje daleč preveliko težo.

Kratkoročni ukrepi lahko po njegovem mnenju le olajšajo razmere. Glede jamstvene sheme za podjetja je tako prepričan, da se je od nje veliko pričakovalo, dejansko pa od nje kakšnega velikega pozitivnega učinka ni bilo.

"Ključnega pomena je pridobitev novih naročil, poslov"

"Če je podjetje dobro, potem mu banka rada da kredit brez poroštva države, če je podjetje rizično, potem pa tudi 20- ali 40-odstoten del poroštva države ne pomaga, ker je še zmeraj njen riziko prevelik," pravi Kordež. Bolj ključnega pomena za izhod gospodarstva iz krize je pridobitev novih naročil, poslov, poudarja Kordež. Po njegovem mnenju bodo Slovenci preprosto morali ustvariti več dodane vrednosti.

"Problem je v tem, da bomo ustvarili za dve milijardi evrov manj, kljub temu pa bomo razdelili enako kot lani. Zato imamo proračunski primanjkljaj," je pojasnil. Kordež je sicer še poudaril, da izvoz z vidika ustvarjene dodane vrednosti predstavlja le tretjino bruto domačega proizvoda.

"Kakšno lastništvo bi pravzaprav radi imeli?"

V zvezi s polemično diskusijo glede tako imenovanih tajkunov pa je dejal, da je ta do določene mere legitimna, vendar pa se ob vsem skupaj postavlja vprašanje, kakšno lastništvo bi pravzaprav radi imeli v Sloveniji.

Glede izvedenega managerskega prevzema Merkurja pa je ponovil, da je bil ta izveden v skladu z vso zakonodajo ter transparentno, glavni vzgib zanj pa je bil v tem, da vodilni v podjetju niso želeli postati podružnica kakšnega drugega podjetja. Pri tem vprašanju si Kordež sicer želi bolj enakomerne obravnave brez pavšaliziranja.

Predaval bo tudi predsednik države

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je s prvim možem Merkurja začela sklop gostujočih predavanj v letu 2010. V prihodnjih mesecih naj bi kot gostujoča predavatelja nastopila med drugim še predsednik države Danilo Türk in bančni strokovnjak Marko Voljč.