Uvrstitev teh dveh zakonskih predlogov na dnevni red današnje seje Ekonomsko socialnega sveta (ESS) je po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča "absolutno prenagljena, prehitra in nedorečena". "Naše pripombe so znane, niso bile usklajene na pogajalskih skupinah, ki praktično niso začele delati na nekaterih naših pripombah," je povedal Semolič.

"Sindikati ne bodo pristali na dinamiko semaforja"

Sindikati po njegovih besedah ne bodo pristali na "dinamiko semaforja, na hitro, neodgovorno in nestrokovno delo na teh zakonih". Predlog novele bo v javni razpravi do vključno 5. aprila, ESS pa naj bi ga ponovno obravnaval 9. aprila. Vnaprejšnja postavitev roka je za Semoliča "absolutno nesprejemljiv način, kako diktirati dinamiko za odgovorno delo na teh dveh zakonih".

Delodajalska in delojemalska stran si imata pravico vzeti še čas, da v posebni skupini, ki so jo skupaj imenovali, "predebatirata interesna in tehnična vprašanja," je po seji dejal minister za delo Ivan Svetlik. "Dokler nam le rok dopušča, smo pripravljeni iskati čim večjo stopnjo usklajenosti, bomo pa videli, do kam lahko ta pogovor pripelje," je dodal. Minister je nedavno sicer dejal, da je za upoštevanje pripomb pri tej noveli manj možnosti, saj da gre v tej fazi za manjše spremembe.

Kotolenko: Želim si vsebinske razprave

Medtem ko ministrstvo pri usklajevanju predlogov novih zakonov o malem delu in o urejanju trga dela do dogovorjenega roka ne pričakuje večjih težav, so razhajanja pri zakonu o delovnih razmerjih velika. Zato vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko ni želel napovedati, do kdaj ga bodo uskladili. V delovni skupini si želi vsebinske razprave, ki bo pokazala v kolikšni meri je konsenz mogoč.

Po oceni generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča se "žal dogaja tisto, kar smo se najbolj bali: da smo po sprejemu zakona o minimalni plači pristopili parcialno k ostalim zakonom". Videti je, pravi, da sindikati nasprotujejo kakršni koli resnejši spremembi v smeri bolj fleksibilnih delovnih razmerij. "To bo pomenilo, da bodo v gospodarstvu številni zaman čakali na pogoje, ki bi jim omogočili prestrukturiranje," je dodal.

S predlogom zakona niso zadovoljni niti delodajalci

Tudi delodajalci niso zadovoljni s predlogom zakona o delovnih razmerjih. Kot je dejal Hribar Milič, so pripravili več strani pripomb, ki so sistemske in tudi bolj specifične, a do razprave sploh še niso prišli. Delodajalci med drugim predlagajo bolj drastično znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov.

Sindikati pa nasprotujejo že sedaj predlaganemu skrajšanju odpovednih rokov in znižanju odpravnin. "Velik absurd je, da gre zakonodaja ravno v času krize, ko je delavcem zelo hudo, proti delavcem. Prav v času krize bi jih morala zakonodaja ščititi, zato je med delodajalci, sindikati in vlado velik konflikt. Tega sindikati ne sprejmemo," je poudaril predsednik ZSSS in dodal, da se bodo spremembam v smeri lažjega in cenejšega odpuščanja "uprli z vsemi sredstvi".

Rebolj: Potrebujemo dialog

Tudi po besedah predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja takšen predlog novele zakona o delovnih razmerjih ne bo dobil zelene luči sindikatov. Ocenjuje, da do 6. aprila konsenz ne bo mogoč, saj "potrebujemo dialog".

Predlog med drugim skrajšuje odpovedni rok

Predlog novele zakona o delovnih razmerjih med drugim skrajšuje odpovedni rok za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni oz. s 150 na 90 dni. Odpravnina bi enotno znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Novelo bi sprejemali hkrati z novim zakonom o urejanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon bi razširil krog upravičencev do nadomestila za brezposelnost, zvišala bi se višina nadomestila za prve tri mesece, razširili bi tudi osnovo za odmero nadomestila in razširili krog upravičencev, in sicer predvsem s ciljem bolj zaščititi mlade.

Interesna razhajanja glede zakona o malem delu ostajajo

Sindikati vztrajajo, da zakon ne sme ogrožati rednega zaposlovanja, delodajalci pa so kritični do omejitev v predlogu in dvomijo v zadovoljiv kompromis do prihodnje seje sveta.