Medtem ko Ekonomsko socialni svet (ESS) na zahtevo sindikatov ni razpravljal o predlogih novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o trgu dela, so izmenjali stališča o zakonu o malem delu. Ta je v javni razpravi, do predloga pa so kritični tako študentje kot sindikati in delodajalci. Slednji ostajajo na dveh bregovih zlasti glede restriktivnosti omejitev v zakonu.

Svetlik: Marsikatero rešitev se da najti

Predlog bodo usklajevali na delovni skupini, ki bo iskala konsenz tudi v spremembah zakonodaje na trgu dela. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je po seji ESS v izjavi za medije dejal, da imajo za usklajevanje zakona o malem delu še teden več časa kot za ostala dva zakona. Tudi pri malem delu pa se po njegovih besedah kažejo interesna razhajanja. "Ampak mislim, da se da marsikatero rešitev najti, če bomo strpno in intenzivno delali," je prepričan.

Malo delo ne pokriva celotnega polja dela

Letni zaslužek 6000 evrov za malo delo, kot so ga na novo določili, je po njegovih ocenah za to delo ustrezna višina. Od tu naprej so na voljo druge oblike dela, denimo pogodbeno delo. Malo delo ne pokriva celotnega polja dela, je še pojasnil.

Po besedah vodje programov zaposlovanja na ministrstvu Zorana Kotolenka so omejitve malega dela smiselne prav zato, ker bodo vključeni v to delo ohranili svoj prvotni status, iz katerega imajo tudi obveznosti. Kotolenko pri usklajevanju zakona o malem delu ne pričakuje večjih težav.

Hribar Milič: Delodajalci takšnega zakona ne morejo podpreti

V zadovoljiv dogovor glede zakona do 6. aprila pa dvomijo predstavniki delodajalcev. Takšnega zakona, ki delodajalcem nalaga dodatne administrativne ovire in ki onemogoča fleksibilne oblike zaposlovanja takrat, ko podjetja to potrebujejo, ne moremo podpreti, je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.

Zakon po njegovih besedah sili k dodatni sivi ekonomiji. Poleg tega delodajalce moti še omejitev glede trajanja dela in zaslužka, glede določenega števila zaposlenih in zahteve po zdravstvenem pregledu.

Sindikati: Malo delo ne sme pomeniti manj rednega zaposlovanja

Na seji je bilo ključno vprašanje, ali malo delo restriktivno ali manj restriktivno opredeliti. Če bo preveč restriktivno, bo zacvetelo delo na črno, če bo preveč ohlapno, pa lahko posega v redno delo, ocenjuje predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Ključno stališče sindikatov ostaja, da malo delo ne sme pomeniti manj rednega zaposlovanja.

Zgornja meja zaslužka za študentsko delo se mu zdi sprejemljiva, a bo treba poiskati kompromis, saj so interesi med delodajalci in sindikati različni, še pravi.

Krajnik: Omejitev študentskega dela ni realna

Po ocenah pomočnika generalnega sekretarja na Obrtni zbornici Slovenije Dušana Krajnika pa omejitev, da lahko študenti in dijaki delajo 14 ur na teden, ni realna. Kritičen je tudi do omejitve zaslužka, ob čemer se sprašuje, zakaj ne bi za dobro delo, ki prinaša dober zaslužek, imeli tudi ti delavci več. Gre za "zakon o malem delu z velikimi omejitvami", pravi Krajnik.

ESS preložil razpravo o spremembah zakonodaje na trgu dela

ESS na zahtevo sindikatov ni razpravljal o predlogih novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o trgu dela.