Zakon o malem delu bo krepil zaposlovanje v negotovih oblikah dela, spodbujal nelojalno konkurenco, izkoristil bo stisko socialno ogroženih ljudi, meni predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Opozarja, da bi moral zakon težiti k krepitvi zaposlovanja za nedoločen čas, a bo obratno. Tudi nadzor nad zlorabami po njegovem ne bo učinkovit.

"Konflikt s študenti odvrača pozornost"

Ministrstvu za delo ustreza, da se je ob zakonu o malem delu močno odprl konflikt s študenti, ker se s tem odvrača pozornost od osrednjega problema, krepitve zaposlovanja v negotovih oblikah dela, je dejal Semolič. Spodbujanju zaposlovanja za nedoločen čas bi morala biti po njegovih besedah podrejena vsa zakonodaja, a bo ta zakon negotove oblike dela še krepil.

"Študentsko delo bi moral urejati poseben zakon"

Ob tem Semolič opozarja, da je treba zakon o malem delu gledati celostno in ne kot reševanje problematike študentskega dela. Država bi namreč morala po njegovem mnenju študentsko delo urediti v posebnem zakonu, skupaj z reformo šolstva in štipendijsko politiko.

Možne zlorabe zakona s strani delodajalcev

Predsednik zveze sicer pozdravlja, da si bodo brezposelni lahko okrepili svoj položaj, a ob tem opozarja na možnost zlorabe zakona s strani delodajalca. Ta bo lahko po njegovih besedah zlorabil stisko ljudi in delavca silil, da "sprejme vsakršno delo, sicer bo izgubil druge pravice". V zvezi svobodnih sindikatov se tako bojijo, da bodo delodajalci zaradi ugodnejših pogojev raje zaposlovali preko malega dela in ne za nedoločen čas. Prispevki ob zaposlovanju za nedoločen čas so namreč neprimerno višji.

Plačevanje prispevkov iz malega dela se ne bo štelo v pokojninsko osnovo

Izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko ob tem opozarja, da se plačevanje prispevkov iz malega dela ne bo štelo v pokojninsko osnovo. Pojasnil je, da bodo brezposelni, ki bodo delali malo delo, lahko istočasno prejemali tudi denarno nadomestilo. Ob tem opozarja, da zakon o urejanju trga dela določa, da lahko brezposelna oseba dobi nadomestilo in dodatno zasluži do 350 evrov. Če pa zasluži več kot 200 evrov, se ta razlika odšteje od nadomestila.

"Ni moč zanikati, da je veliko študentov prisiljenih delati"

Zlorabe študentskega dela pa so stvar nadzora, ocenjuje. Tudi po Semoličevem mnenju "ni treba zaradi zlorab ukinjati vse kar povprek". Problem zlorab po njegovem mnenju je, ampak "ni moč zanikati, da je veliko študentov prisiljenih delati". Strinja se, da sistem nadzora nad zlorabami sedaj ne deluje, a tudi z zakonom o malem delu ne bo. Zorko je še opozoril, da je bil zakon o malem delu posredovan v javnost brez predhodne obravnave zakona med socialnimi partnerji.

Delodajalci nezadovoljni s predlogom zakona o malem delu

Predlog zakona o malem delu bo s spremembo študentskega dela ukinil "edino prožno obliko zaposlovanja v Sloveniji", pravijo v Združenju delodajalcev Slovenije. Poleg tega bo povečal stroške delodajalcu, vprašanje je tudi, kje bodo lahko s tem insitutom delali, saj je predvideno delo le na nesistematiziranih delovnih mestih, dodajajo.

"Predlog onemogoča pridobivanje izkušenj"

Delodajalci se sprašujejo tudi glede vrednotenja izkušenj na nesistematiziranih delovnih mestih. Že sedaj diplomanti prihajajo brez izkušenj, predlog zakona pa pridobivanje izkušenj popolnoma onemogoča, saj se bo lahko delo opravljalo le na nesistematiziranih delovnih mestih, pravi Smole.

"Zakon bo še dodatno generiral delo na črno"

Opozarjajo tudi, da je vprašljivo izvajanje zakona, dokler niso znane spremembe pokojninske zakonodaje in davčna obravnava dohodkov iz malega dela. Menijo, da bo zakon še dodatno generiral delo na črno, namesto da bi uredili nadzor nad delovanjem sedanjega sistema.

Srečanje študentov in upokojencev

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) podpira prizadevanja študentov, da se študentsko delo uredi tako, kot to želijo študenti, kar pa ne pomeni nujno z zakonom o malem delu. Upokojenci si želijo zakonsko urejeno obliko dela, ki jim bo omogočal zaslužek, so sporočili po srečanju Zdus in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

Kot so po sestanku sporočili s ŠOS, študentska organizacija podpira zahtevo upokojencev, naj se na formalni in zakonski ravni uredi delo upokojenim osebam, saj je veliko takšnih upokojencev, ki se s premajhno pokojnino komajda preživljajo, preko malega dela pa bi si lahko zagotovili dodatna finančna sredstva.

Upokojenci želijo, da bi bile zadovoljne vse skupine

Predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak poudarja, da v kolikor tak predlog zakona študentom onemogoča zaslužek, s katerimi bi si pokrili stroške študija, jih upokojenci v njihovi zahtevi podpirajo. Upokojenci si namreč želijo, da bi bile vse skupine, ki se jih dotika trg dela, zadovoljne, da bi spremembe v resnici izboljšale položaj posameznikov.

Predstavitev stališč na konferenci socialnih partnerjev

V ŠOS so se z upokojenci dogovorili za sodelovanje. Tako bodo v torek pripravili konferenco socialnih partnerjev, na kateri bodo upokojenci, sindikati, študenti in dijaki predstavili svoja stališča.

SMS Zeleni zakon o malem delu ocenjujejo kot škodljiv

SMS Zeleni medtem ocenjujejo, da je zakon o malem delu škodljiv, saj dolgoročno ogroža socialno varnost državljanov. Zakon bo delodajalcem omogočil, da v iskanju izhoda iz krize odpustijo delavce in jih najemajo za nekaj ur dnevno. Malo delo ne bo zmanjšalo brezposelnosti, ampak jo bo kvečjemu povečalo, so prepričani v SMS Zelenih.

Študentje Pahorju predali jajca (FOTO)

Skupina predstavnikov študentskih klubov je v protest proti predlogu zakona o malem delu premieru Borutu Pahorju pred vlado predala jajca, ki simbolizirajo študentske klube.

Ogrožanje socialno šibkih ali striženje peruti študentskim funkcionarjem?

Zakon o malem delu je v javnosti dvignil precej prahu. Soočili smo mnenji predstavnikov študentov in ministrstva za delo.

"Razmere zahtevajo radikalnejše in hitrejše spremembe na trgu dela"

Sedanja struktura trga dela zavira prilagajanje razmeram in s tem zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva, opozarjajo na GZS.