Kmetje: Vlada naj ukrepa v prehrambeni verigi

Sami dobijo za pšenico le sedem odstotkov, trgovina pa kar polovico. Zato za jesen napovedujejo državljansko nepokorščino.

Negotovost pridelovalcev pšenice in predloge za rešitve so v Murski Soboti na novinarski konferenci predstavili predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj, predsednik območne enote KGZS Murska Sobota Marijan Perša in direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja.

"Za slovensko pšenico ni pravega zanimanja"

Smrkolj je povedal, da kar tri četrtine pšenice porabimo za prehrano živali, samooskrba z žiti dosega le okoli 64 odstotkov, letno uvozimo 80.000 ton pšenice, za slovensko pšenico, ki je v 90 odstotkih pridelana integrirano in je s tem za kupca varnejša, pa ni pravega zanimanja. Med tem ko je Inštitut za kmetijstvo izračunal, da so stroški pridelave na hektarju 158 evrov za tono, so danes tržne cene v Pomurju od 90 do 130 evrov, pšenico pa kmetje vozijo tud na Madžarsko.

Kmet dobi od cene kruha le od pet do sedem odstotkov, v Madžarski, s katero radi primerjamo cene, pa dobijo v verigi deset odstotkov in če bi to politiko preselili k nam, bi naši kmetje dobili 193 evrov za tono, je poudaril Smrkolj.

Smrkolj poziva vlado k ukrepanju

Naši kupci razmišljajo le o madžarski pšenici, ker je na tamkajšnji borzi cenejša, vendar ni pridelana integrirano, borzne cene v razvitih evropskih državah pa so okoli 153 evrov. Naš potrošnik bo tako drago plačeval kruh iz poceni pridelane pšenice na Madžarskem, saj cena v trgovini zato ne bo nižja, kar pomeni, da so v prehrambeni verigi nerazumna nesorazmerja. "Mlinskopredelovalna industrija pobere 43 odstotkov in trgovina okoli 50 odstotkov zaslužka," pravi Smrkolj in poziva vlado, naj ukrepa.

Predsednik KGZS Ciril Smrkolj

Zbornica se sklicuje na sklepe Evropske komisije in Evropskega parlamenta, po katerih morajo vlade v verigi narediti red, pri nas pa se to ni zgodilo. "Če bi samooskrbo dvignili le za odstotek, bi zagotovili 1000 delovnih mest takoj in če bi bila samooskrba kot pred leti, ko je bila okoli 80-odstotna, bi v Sloveniji, skupaj z zaposlitvami v živilsko predelovalni industriji, takoj zagotovili 40.000 delovnih mest," je dejal Smrkolj, ki napoveduje različne oblike državljanske nepokorščine v vseh regijah in prestolnici, če do jeseni te težave ne bodo odpravljene.

Cena pšenice je prenizka

Perša je zgrožen nad tem, da dobi za letošnjo krušno pšenico le toliko kot lani za krmno in prav tako zahteva red in pravičnost v državi, saj je prepričan, da v tej anarhiji tako na račun potrošnika na eni kot pridelovalca na drugi strani služi "mafija".

Tudi Režonja je prepričan, da je cena za pšenico prenizka, opozarja pa tudi že na razsežnosti hude suše, ki bo, kot kaže, jesenske pridelke zmanjšala vsaj za 20 odstotkov, nekatere občine pa so zaradi suše že prijavile škodo.