Pahor z ministri opredelil nadaljnje korake vlade pri dokapitalizaciji NLB
Ljubljana - Premier Borut Pahor se je z ministri dogovoril o nadaljnjih korakih vlade pri odločanju o dokapitalizaciji največje slovenske banke.
Pahor se je skupaj s finančnim ministrom Francem Križaničem, ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparijem in gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom sicer danes srečal z najvišjimi predstavniki NLB.
Sogovorniki, na čelu predstavnikov NLB sta bila predsednik uprave Božo Jašovič in prvi nadzornik Marko Simoneti, so izmenjali poglede na različne možnosti za dokapitalizacijo NLB v okviru sprejete strategije skupine NLB za obdobje 2010 - 2015.
Dogovor o nadaljnjih korakih
Ker si država prizadeva za to, da bi bila NLB močna in uspešna banka z dolgoročno stabilnim lastništvom, se je premier po končanem posvetu s predstavniki NLB in z ministri dogovoril o nadaljnjih korakih vlade pri odločanju o dokapitalizaciji največje slovenske banke, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
"Pomembno, da Telekom ne vidi potrebe po dokapitalizaciji"
Predsednik vlade RS Borut Pahor
Kot je zjutraj ob robu obiska Telekoma Slovenije povedal Pahor, naj bi odgovorni v NLB na današnjem sestanku odgovorili na njegovo vprašanje, kateri od treh scenarijev dokapitalizacije iz strategije banke za naslednje obdobje je najbolj primerna.
Pahor: Naj postane pomemben regionalni igralec
"Tako kot si vlada prizadeva, da bi uspeli smeli načrti prestrukturiranja in ambicij na domačem in tujem trgu Telekoma, tako si prizadeva, da bi uspeli smeli načrti prestrukturiranja in ambicij NLB. Da postane pomemben regionalni igralec tako Telekom kot NLB," je Pahor povedal ob robu srečanja z vodstvom Telekoma Slovenije.
NLB je vladi poslala tri predloge
Možni načini dokapitalizacije, ki jih je vladi predlagala uprava NLB, so, da lastnika zagotovita večino novega kapitala in ohranita lastniška deleža, da v skupino vstopi nov lastnik - šlo naj bi bodisi za Evropsko banka za obnovo in razvoj ali Mednarodno finančno korporacijo, ki je del skupine Svetovne banke, ali pa da se izpelje javna prodaja delnic, ki pa je vsebinsko in časovno zelo zahtevna.
"Ko bomo slišali za mnenje uprave in nadzornega sveta NLB o najprimernejšem od treh predlaganih načinov dokapitalizacije NLB, bom opravil delovne pogovore na ravni vlade in potem predlagal neko stališče tudi v širšo strokovno in politično razpravo," je zjutraj napovedal Pahor, saj meni, da je pri tem vprašanju pomembno zaupanje javnosti v pravo odločitev glede načina dokapitalizacije NLB.
Križanič s predstavnikom KBC o dokapitalizaciji
Minister Križanič se je medtem v skladu z napovedmi srečal s predstavnikom belgijske bančne skupine KBC, s katerim sta izmenjala poglede na dokapitalizacijo največje slovenske banke.
Država je lastnica 33,10-odstotnega, belgijska KBC pa 30,57-odstotnega deleža v NLB. KBC je februarja zatrdila, da je pripravljena razmisliti o sodelovanju pri načrtovani dokapitalizaciji NLB, a se bo o tem odločila na podlagi pogojev in donosnost te naložbe, ki jo bo lahko ocenila glede na novo strategijo NLB.
Decembrski poskus dokapitalizacije propadel
NLB se sicer že vse od konca lanskega leta z največjima lastnikoma, državo in belgijskim KBC, pogovarja o možnem načinu dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov. To je ministrstvo za finance sprva opravičevalo z načrtovano širitvijo banke, kasneje pa je uprava NLB poudarjala, da je potrebna zaradi zaostrovanja pravil glede kapitalske ustreznosti.
Decembrski poskus dokapitalizacije je propadel, saj se oba glavna delničarja nista uspela dogovoriti o načinu povečanja kapitala.
Minister za finance Franc Križanič
Med Križaničem in Pahorjem nesoglasja?
Po pisanju medijev naj bi med Pahorjem in Križaničem v zadnjih dneh prišlo do zelo jasnih nesoglasij glede dokapitalizacije največje slovenske banke. Medtem ko naj bi bil Pahor naklonjen dokapitalizaciji skozi prodajo dela državnega deleža v NLB tujemu strateškemu partnerju, pri čemer naj bi država ohranila kontrolni delež, je Križanič bolj naklonjen močnejšemu domačemu lastništvu v NLB.
Križanič je zanikal, da naj bi bila s Pahorjem zaradi tega sprta, dejal pa je, da vlada o dokapitalizaciji še ni odločala, saj strokovne službe na finančnem ministrstvu proučujejo tri možnosti, ki so jih pripravili v NLB. Križanič pravi, da se načeloma strinja z nesodelovanjem države pri dokapitalizaciji NLB, če je lastništvo dovolj razpršeno, tako da lahko NLB še naprej deluje kot neodvisen gospodarski subjekt v Sloveniji.
Predvidoma v torek izredna seja državnega sveta
Državni svetniki so na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami dali več pobud glede predvidene prodaje NLB, na to temo pa bodo predvidoma v torek sklicali izredno sejo.
Foto: Tina Deu/siol.net, Matjaž Rušt/siol.net, Simon Plestenjak/siol.net
