Težave pri zaposlovanju mladih v času krize

Lukič je poudaril, da gre za negativen trend, ki se na dolgi rok ne bo izboljšal. Po njegovih besedah v času krize vse več zaposlitev za določen čas in delnih zaposlitev, mladi pa so vse bolj ujeti v nestabilne vzorce zaposlovanja. "Po krizi nas po določenih projekcijah čaka umiritev brezposelnosti, vendar pa bodo številke brezposelnih mladih še vedno višje kot pred krizo," je poudaril. Dodal je, da se bo trg dela za mlade dolgotrajno skrčil, vse bolj pa se jim tudi odmika varna zaposlitev.

Premalo delovnih mest za diplomante

Opozoril je, da se v Sloveniji uradna statistika zaposlovanja mladih ustavi pri starostni skupini 24 let, vendar pa je v starostni skupini od 25 do 30 let veliko žarišče brezposelnosti, saj je po zadnjih podatkih več kot 15.000 mladih v tej starostni skupini brezposelnih, avgusta leta 2008 pa jih je bilo zgolj 8000. Lukič je poudaril tudi, da je na trgu na voljo premalo delovnih mest za diplomante. "Med leti 2007 in 2009 je diplomiralo 53.000 diplomantov, po raziskavah pa je vsako leto za diplomante na voljo zgolj 8000 delovnih mest," je dejal.

Goran Lukič

V bazi le 44 delodajalcev zainteresiranih za zaposlitev absolventov

Vzorci, ki iz tega izhajajo, so odmik odločitve o starševstvu, pozen odhod od doma in dolgotrajen študij. Država je k temu pristopila tudi s projektom Absolvent aktiviraj in zaposli se, vendar pa je bil odziv delodajalcev po Lukičevih besedah zelo majhen. V bazi delodajalcev je namreč zgolj 44 delodajalcev zainteresiranih za zaposlitev absolventov.

"Malo delo pomeni povečevanje prekernosti zaposlovanja mladih"

Izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec je dejal, da je država naredila premalo pri reševanju problema brezposelnosti mladih. Država lahko mladim zagotovi ekonomsko in socialno varnost s povezavo študija z delom tako, da se jim omogoči prva zaposlitev v obliki rednega delovnega razmerja in ne v obliki prekernega dela. "Malo delo pomeni povečevanje prekernosti zaposlovanja mladih. Pomeni, da bodo mladi z prekernimi zaposlitvami v še težjem ekonomskem in socialnem položaju," je dodal Vrhovec.

Na navedbe predstavnikov sindikata so se odzvali v Mladinskem svetu Slovenije, kjer so zapisali, da se pridružujejo ugotovitvam sindikata. V svetu namreč zaznavajo, da "so mladi na trgu dela ena izmed najbolj ranljivih družbenih skupin, ki se zaradi težav pri iskanju zaposlitve nato soočajo tudi s širšo problematiko nezmožnosti osamosvojitve". V svetu so zato želeli mlade uvrstiti v definicijo ranljivih skupin na trgu dela, saj bi si tako pridobili pravico do prednostne obravnave pri ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Vendar pa je bil predlog dopolnila k zakonu o urejanju trga dela, ki ga je na seji odbora za delo, družino in socialne zadeve vložil poslanec Zares Vito Rožej, zavrnjen.

Posledica je pozno osamosvajanje mladih

V svetu tudi opozarjajo, da razmere na področju zaposlovanja mladih skupaj s pomanjkljivostmi izobraževalnega sistema in nedostopnostjo stanovanj za mlade vplivajo na pozno osamosvajanje mladih. To trajno negativno zaznamuje njihov razvoj, razvoj njihovih vrednot ter odnos in voljo do delovanja v družbi.