Slovenija na 27. mestu na lestvici zaznave korupcije

Indeks zaznave korupcije meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države o stopnji korupcije v javnem sektorju. Najvišje na indeksu zaznave korupcije so letos Danska, Nova Zelandija in Singapur z 9,3 točke, najslabše pa so se uvrstile Afganistan in Mjanmar na predzadnje mesto z 1,4 točke in Somalija na zadnje mesto z 1,1 točke.

Habičeva: Razmere se izboljšujejo

Slovenija je letos po indeksu zaznave korupcije med 178 državami sveta ohranila 27. mesto, pri čemer je indeks 6,4 točke nekoliko slabši kot lani, saj je padel za 0,2 odstotne točke. Padec je odraz dejanskega stanja, se pa razmere na papirju in tudi v praksi izboljšujejo, ob tem ugotavlja predsednica društva Integriteta Simona Habič.

Simona Habič

V društvu Integriteta, ki je podružnica mednarodne nevladne organizacije TI, ugotavljajo, da so slovenski mediji očitno vedno manj svobodni, tožilstva in sodišča pa svojo nalogo opravljajo slabše od pričakovanj, so ob objavi indeksa sporočili iz društva.

"Potreben še pošten premik v glavah"

"Zahteva po ničelni stopnji tolerance, torej da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva, je možna rešitev iz trenutnih razmer in primeren odziv na krizo," je ob tem povedala predsednica društva Habičeva. Meni, da je korupcijo treba obravnavati sistemsko, predvsem pa z najvišjo stopnjo odgovornosti, kar pa po njenih besedah predstavlja za slovenska tožilstvo in sodstvo še vedno velik izziv.

Gvido Kres

Iz primerjave letošnjega z lanskim indeksom 6,6 lahko sklepamo, da je za zagotovitev bolj transparentnega poslovanja in tako zagotavljanja gospodarske rasti potreben še pošten premik v glavah, pravi Habičeva. Ob tem poudarja še, da je zavedanje, da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva, del posameznikove integritete. O tem naj po njenem raje razmišljajo politiki, gospodarstveniki in vsi tisti, ki v državi odločajo ali porabljajo javni denar.

"Integriteta se gradi od zgoraj navzdol"

"Integriteta se gradi od zgoraj navzdol. Vodje so tisti, ki dajejo vzore, ki jim vsi sledijo. Pričakujemo torej večjo integriteto od vseh vodilnih v državi in njihovih zaposlenih. Da se bodo končno zavedali, da upravljajo z javnim denarjem, da korupcija prinaša brezposelnost, revščino in ovira gospodarski napredek," pravi Habičeva.

Slovenija na področju preprečevanja korupcije napredovala

V društvu sicer ugotavljajo, da je Slovenija na področju preprečevanja korupcije v minulem letu dni napredovala. Sprejet je bil nov zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ustanovljen Nacionalni preiskovalni urad, sodelovanje med preiskovalci in organi pregona je bolj usklajeno.

"Slovenija izgubi do 40 % vrednosti javnih naročil"

Raziskave pa kažejo zaznavo korupcije na področju javnih naročil, nepotizem, klientelizem in predvsem zmanjšanje svobode medijev, navajajo v društvu. Zaznana je korupcija med javnimi uslužbenci na področjih, kjer prihaja do stika med javnim in zasebnim sektorjem, to je na področju javnih naročil, kot so veliki gradbeni projekti in sistem javnega zdravstva. Slovenija zaradi korupcije izgubi do 40 odstotkov vrednosti javnih naročil, še navajajo v društvu.

Kres: Vlada naj obljube začne spreminjati v dejanja

Poslanec SLS Gvido Kres je po objavi podatkov vlado pozval naj obljube glede boja proti korupciji, zagotavljanja neodvisnosti sodstva in delovanja pravne države začne spreminjati v dejanja. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, v Sloveniji ni bilo narejenega nikakršnega napredka pri zaznavi, preprečevanju in sankcioniranju korupcije, "temveč smo celo nazadovali".

Korupcija ovira napredek

TI sicer ob objavi letošnjega indeksa opozarja, da namenjajo vlade za boj proti najbolj perečim problemom sveta, kot so globalna finančna kriza, podnebne spremembe in revščina, ogromno denarja, a korupcija ostaja ovira, ki preprečuje doseganje prepotrebnega napredka. Kot poudarjajo v TI, mora imeti ničelna toleranca do korupcije prioritetno mesto v odgovoru na globalne krize.

V letošnjem indeksu so skoraj tri četrtine od skupno 178 držav na lestvici od 0 (zelo veliko korupcije) do 10 (malo korupcije) prejele manj kot pet točk, kar pomeni, da korupcija v javnem sektorju v teh državah ostaja velik problem.

Bistveno je dobro vladanje

Ti rezultati po besedah predsednice TI Huguette Labelle kažejo, da je treba v krepitev dobrega vladanja po vsem svetu vložiti "bistveno večje napore". "Medtem ko je preživetje tolikih ljudi na kocki, se morajo zaveze vlad proti korupciji, preglednosti in odgovornosti izraziti v njihovih dejanjih," opozarja Labelleova.

Korupcija je globalen problem

Med državami, ki so nazadovale, so nekatere, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Med tistimi, ki so napredovale, pa po drugi strani po ugotovitvah TI ni držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar dokazuje, da je treba mehanizme dobrega vladanja okrepiti v vseh državah.

Izmed 36 razvitih industrializiranih držav, ki jih zavezuje konvencija OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev, jih je kar 20 zabeležilo le majhen ali celo nobenega napredka pri krepitvi protikorupcijskih pravil, opozarja TI. "Rezultati letošnjega CPI znova kažejo, da je korupcija globalen problem, ki se ga je treba lotiti z reformami globalne politike," je ob tem opozorila Labelleova.