Odzivi trgov so za zdaj previdno optimistični, pozitivno pa dogovor ocenjujejo ekonomisti. Sporazum naj bi pogodbenice podpisale najpozneje marca prihodnje leto. Postopek njegove priprave pa se bo začel zelo hitro. Ker ne gre za spremembe pogodbe EU, bodo ratifikacijski postopki bistveno hitrejši.

Možnost priključitve sporazumu so nakazale Švedska, Danska, Poljska, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, a Danska, Švedska in Madžarska se bodo morale še posvetovati z nacionalnimi parlamenti.

Cameron: VB se ni osamila

Osamljena članica, ki zagotovo ostaja zunaj sporazuma, je Velika Britanija, ki je med dolgimi, napornimi in menda tudi burnimi pogajanji o spremembi pogodbe EU postavljala za druge voditelje nesprejemljive pogoje o posebni obravnavi pri nadzoru finančnega sistema.

Medtem ko britanski premier David Cameron pravi, da se Velika Britanija zaradi njegove blokade pogajanj na vrhu ni osamila, pa je kar nekaj drugih voditeljev zaradi njegovega vedenja izgubilo živce, Britanija pa je trenutno odrinjena na obrobje tektonskih sprememb v Evropi.

Fiskalni pakt bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Prinaša tudi bolj avtomatično ukrepanje v primeru kršitev fiskalnih pravil. Skupnega zadolževanja članic območja evra pa za zdaj ne predvideva.

Pahor o pomenu intervencijskega zakona

Premier Borut Pahor je poudaril, da je oblikovanje nacionalnega konsenza za prizadevanje za članstvo Slovenije v fiskalni uniji podobno pomembno, kot je bilo v času osamosvojitve. Pri tem je izpostavil pomen sprejetja intervencijskega zakona in zakona o javnih financah.

"EU in območje evra sta v prelomnem času. Postalo je jasno, da ni EU brez evra, da evra ni brez fiskalne unije in da ni prihodnosti Slovenije, kakršno si želimo, brez našega članstva v tej fiskalni uniji," je poudaril premier, ki opravlja tekoče posle.

Široka podpora fiskalnemu paktu je močan signal trdnosti pakta, je po koncu vrha EU poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Prvi mož Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem izid označil kot impresiven in kot zelo močno pravno zavezo.

Zadovoljna z dogovorom sta bila tako nemška kanclerka Angela Merkel kot francoski predsednik Nicolas Sarkozy, vesel izida pa je bil tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Vlagatelji bodo prihodnji teden spremljali, kaj to pomeni za težko pričakovano večjo vlogo ECB pri reševanju krize.

Posojilna sposobnost za zdaj pri 500 milijardah evrov

Voditelji so se lotili tudi kratkoročnih odgovorov za reševanje krize, a pričakovanega večjega preboja ni bilo. Podprli so cilj, da začne stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) delovati že julija 2012 in ne sredi 2013.

Njuna skupna posojilna sposobnost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, območje evra pa želi prek posojil Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) angažirati še vsaj 200 milijard. Slovenske finančne obveznosti se za zdaj ne spreminjajo.

Pomembni spremembi pri upravljanju z ESM

Voditelji so potrdili še dve pomembni spremembi pri upravljanju z ESM. Odločitve glede sprožitve mehanizma bodo po novem v izjemnih primerih sprejete s 85-odstotno večino in ne več s soglasjem, vendar pa mora o tem glasovati še finski parlament.

Sodelovanje zasebnega sektorja pri reševanju držav v dolžniških težavah pa bo po novem urejeno v skladu s pravili IMF, kar daje vlagateljem pravno gotovost. Scenarij 50-odstotnega odpisa nominalne vrednosti dolgov, na katerega so morale banke pristati v primeru Grčije, je bil enkraten in izreden, so ob tem še enkrat poudarili voditelji.

ZDA pozdravile izide na vrhu EU

V ZDA so danes pozdravili izide vrha EU v Bruslju, na katerem so se evropski voditelji dogovorili za krepitev fiskalne unije v območju evra. Iz Bele hiše so sporočili, da je dogovor "dobra stvar", opozarjajo pa, da ostaja še veliko dela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Problem, ki terja evropsko rešitev"

"Narejen je bil določen napredek in to je dobro," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney v prvem odzivu ZDA na danes sprejete dogovore za rešitev območja evra, obenem pa je Evropo pozval, naj bo še naprej odločna.

"Konec koncev je to evropski problem, ki terja evropsko rešitev. Mislimo, da morajo odločno ukrepati, da bi ga rešili," je dejal Carney, ki ni želel komentirati razlik v stališčih med Veliko Britanijo in preostalimi članicami unije.

Odzivi slovenskih ekonomistov pozitivni

Prvi odzivi slovenskih ekonomistov so pozitivni, vsi pa tudi s slovenskega stališča izpostavljajo izvedbo pakta in potrebo po reformah, ki jih pakt prinaša. V sindikatih medtem poudarjajo, da zniževanje primanjkljaja ne sme iti na račun zmanjševanja socialnih transferjev.

Tudi trgi so se na sklepe vrha odzvali optimistično, čeprav optimizem še vedno spremlja previdnost, saj se še niso znebili strahu pred možnimi novimi zaostrovanji krize v evrskem območju na kratki rok. Da nevarnost še ni minila, kaže dogajanje na trgu državnih obveznic, kjer se je zahtevana donosnost za italijanske in španske obveznice spet zvišala.

Kaj prinaša fiskalni pakt?

Fiskalni pakt, ki so ga potrdili evropski voditelji, bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka BDP.

Na vrhu EU odložili odločitev o dodelitvi statusa kandidatke Srbiji in Črni Gori

Srbija bi lahko status kandidatke za članstvo v Evropski uniji dobila februarja oziroma marca, Črna gora pa junija prihodnje leto, izhaja iz sklepov, ki so jih v Bruslju sprejeli voditelji članic EU.

Dogovor o fiskalnem paktu naj bi okrepil verodostojnost evra

Voditelji članic EU so dosegli dogovor o fiskalnem paktu za zaostritev proračunske discipline v območju evra, ki bo medvladni sporazum 17 članic območja evra in za zdaj še šestih držav brez evra.