V primeru Slovenije komisija opozarja na hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim povečanjem stroškov dela na enoto, posojil zasebnemu sektorju in cen nepremičnin v času konjunkture. Zaradi tega je sedaj "visoko zadolženi bančni sektor pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja," še ugotavlja komisija.

Analizo poleg Slovenije potrebujejo tudi druge evropske države

Šele poglobljena analiza bo sicer pokazala, ali makroekonomska neravnovesja v teh državah obstajajo in ali so škodljiva, so pojasnili. Poleg Slovenije poglobljeno analizo potrebujejo še Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Španija, Švedska in Velika Britanija.

Grčija, Portugalska, Irska, Romunija in Latvija niso med državami, ki potrebujejo poglobljeno analizo, ker so te države, ki prejemajo ali so prejele finančno pomoč, že pod okrepljenim nadzorom.

Komisija je to ocenila v prvem poročilu o makroekonomskih neravnovesjih, ki je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij. Ta je bil uveden v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček. Nova pravila, ki so poleg tega namenjena krepitvi proračunske discipline, veljajo od sredine decembra lani.

Rehn: Kriza je osvetlila tveganja neravnovesij

"V primeru Slovenije je treba podrobneje preučiti visoko zadolženost podjetniškega sektorja in razvoj v sektorju nepremičnin," je dejal komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Okrepljen nadzor nad makroekonomskimi neravnovesji je po njegovih besedah potreben, saj je kriza osvetlila tveganja teh neravnovesij na finančno stabilnost in gospodarske obete ter s tem na blaginjo Evropejcev.

"Zdrave fiskalne politike ter zgodnje odkrivanje in odpravljanje tveganih gospodarskih neravnovesij so nujni pogoji za vrnitev k vzdržni rasti in delovnim mestom," je poudaril Rehn. Analiza komisije bo tako usmerila priprave nacionalnih reformnih programov, ki jih morajo države aprila posredovati Bruslju.

Olli Rehn

Mistrstvo: Za reševanje zadolženosti je v prvi vrsti odgovorno gospodarstvo samo

Finančno ministrstvo v odzivu na oceno Bruslja poudarja, da je za reševanje problema zadolženosti zasebnega sektorja v prvi vrsti odgovorno gospodarstvo samo. Glede stroškov dela pa napovedujejo ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti.

Slovenija po navedbah finančnega ministrstva mejne vrednosti v skladu z uredbo EU o makroekonomskih neravnovesjih presega pri dveh kazalcih, in sicer pri neto mednarodni investicijski poziciji ter pri gibanju stroškov dela na enoto proizvoda.

Na težave opozarja večina slovenskih gospodarstvenikov in bančnikov

Težave z zadolženostjo podjetij, ki povzroča velik prirast novih insolvenčnih postopkov, in potreba po novem kapitalu za številne gospodarske družbe so sicer znana dejstva, nanje pa opozarja večina slovenskih strokovnjakov, gospodarstvenikov in bančnikov.

Glede težav Slovenije pri gibanju stroškov dela na enoto proizvoda, pa na ministrstvu poudarjajo, da sta ključnega pomena politika plač in dvig produktivnosti, kar namerava nova vlada rešiti preko politike spodbujanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Mehanizem preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij je bil uveden v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček. Nova pravila, ki so poleg tega namenjena krepitvi proračunske discipline, veljajo od sredine lanskega decembra.

Preberite tudi:

Vlada napovedala ukrepe za dvig ugleda Slovenije na finančnih trgih

Slovenska vlada po znižanju bonitetne ocene Slovenije s strani agencije Moody's že pripravlja ukrepe, ki bi ustavili padanje bonitetne ocene in dvignili ugled Slovenije na mednarodnih finančnih trgih.