Olli Rehn

Bruselj območju evra za letos napoveduje blago recesijo, celotni EU pa stagnacijo gospodarstva.

Gospodarstvo celotne Eu naj bi imelo ničelno rast

Po oceni komisije bo območje evra letos zabeležilo 0,3-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), gospodarstvo celotne EU pa naj bi imelo ničelno rast.

V primerjavi z jesensko gospodarsko napovedjo so tokratne ocene v primeru celotne EU navzdol popravljene za 0,6 odstotne točke, v primeru območja evra pa je negativni popravek večji, in sicer 0,8 odstotne točke.

Napovedi za leto 2013 v Bruslju tokrat niso spreminjali. V območju evra tako komisija prihodnje leto še naprej pričakuje 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v sedemindvajseterici pa naj bi ta znašala 1,5 odstotka.

Velika negotovost ostaja

Glede na napoved komisije negotovost v območju s skupno evropsko valuto in v celotni sedemindvajseterici ostaja velika, razvoj posameznih evropskih držav pa neenakomeren. Države naj bi se na pot skromne gospodarske rasti vrnile v drugi polovici letošnjega leta.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je pri tem opozoril, da kljub zaustavitvi okrevanja evropskega gospodarstva obstajajo znamenja njegove stabilizacije. "Gospodarsko razpoloženje je še vedno na nizki ravni, vendar pa se pritisk na finančnih trgih umirja," je poudaril.

Rehn novega posojilnega krča ne napoveduje

Tveganja za slabše gospodarske rezultate od napovedi tako po Rehnovih besedah še vedno ostajajo, a predvsem v zadnjih tednih se kažejo znaki stabilizacije. Te Rehn vidi na podlagi raziskav o gospodarskem razpoloženju, vendar pa se mora trend še potrditi.

Dotaknil se je tudi širšega gospodarskega okolja. Globalno povpraševanje ostaja sorazmerno šibko, prav tako še vedno ni izginila negotovost s finančnih trgov, čeprav pritisk na trgu državnih obveznic očitno popušča. Posojilni pogoji za podjetja so še vedno strogi, a novega posojilnega krča ne vidi.

Še naprej bo ključno odločno ukrepanje za krepitev stabilnosti

Napovedana blaga recesija v letošnjem letu je po komisarjevi oceni lahko res zgolj kratkotrajna in zaupanje se lahko sorazmerno hitro znova obnovi, a ključno za tak razvoj dogodkov je, da celotna unija, tako na nacionalni kot na evropski ravni, še naprej odločno ukrepa na vseh področjih za krepitev stabilnosti in nato za spodbujanje rasti.

Pri tem je spomnil, da je območje evra odpravilo negotovost glede drugega programa pomoči Grčiji, naslednji meseci pa bodo ključni za uveljavljanje predvidenih ukrepov iz programa.

Usklajena dokapitalizacija evropskih bank poteka po načrtih

Znova je ocenil, da je trenutni obrambni zid za zaščito evra v obliki obeh mehanizmov, začasnega in stalnega, nezadosten, pri čemer komisija vztraja že eno leto in pol. Kot pravi, je okrepitev mehanizmov nujna za stabilizacijo in preprečitev nadaljnjih izbruhov krize, ob predpogoju krepitve fiskalne discipline.

Usklajena dokapitalizacija evropskih bank po Rehnovih trditvah poteka po načrtih, Evropska centralna banka pa s svojim ukrepanjem blaži likvidnostne pritiske za banke.

Prepričan je, da je območje evra prenovilo in okrepilo okvir fiskalne discipline, prav tako pa države, še posebej odločno tiste bolj ranljive, izvajajo potrebne strukturne reforme.

Nemčija bo tudi letos beležila gospodarsko rast

Nemčija naj bi tudi letos beležila gospodarsko rast, in sicer 0,6-odstotno (v jesenski napovedi je bila napovedana rast še 0,8 odstotka), Francija pa naj bi leto sklenila z 0,4-odstotnim povečanjem obsega BDP, za razliko od napovedane 0,6-odstotne rasti v jesenski napovedi.

Italijansko gospodarstvo naj bi se medtem skrčilo za 1,3 odstotka (0,1 odstotka), špansko pa za en odstotek (0,7 odstotka).

Najvišjo rast gospodarstva bo dosegla Poljska

Od velikih evropskih gospodarstev bo najvišjo rast beležila Poljska, katere BDP se bo okrepil za 2,5 odstotka, s čimer se jesenska napoved ne spreminja. To je tudi najvišja rast med vsemi članicami EU.

Velika Britanija bo medtem kot največje gospodarstvo zunaj območja evra letos po najnovejših napovedih komisije zabeležila 0,6-odstotno rast, kar je prav tako nespremenjena napoved glede na lansko jesen.

Najslabše napovedi tudi letos za Grčijo

Najslabše bo šlo tudi letos Grčiji, ki naj bi po lanskem 6,8-odstotnem krčenju BDP letos zabeležila še 4,4-odstoten upad gospodarske dejavnosti.

V prav tako nezavidljivem položaju je še ena prejemnica finančne pomoči Portugalsko. Njeno gospodarstvo se bo tako letos skrčilo za 3,3 odstotka, potem ko je lani njen BDP upadel za 1,5 odstotka.

Irska naj bi medtem po lanski 0,9-odstotni rasti letos zabeležila 0,5-odstoten dvig BDP.

Krčenje BDP letos tudi za Belgijo, Slovenijo, Madžarsko, Ciper in Nizozemsko

Rehn je ob nadaljevanju krčenja portugalskega in grškega gospodarstva vseeno spomnil na sklep finančnih ministrov EU, da morajo države prejemnice pomoči nadaljevati z začrtanimi ukrepi, ki imajo kratkoročno negativen učinek. Enako velja za Italijo in Španijo.

Krčenje BDP naj bi med članicami EU sicer letos zabeležile še Belgija, Slovenija in Madžarska (vse po 0,1 odstotka), Ciper (-0,5 odstotka) in Nizozemska (-0,9 odstotka).

V celotni uniji naj bi inflacija letos dosegla 2,3 odstotka

Bruselj pa je glede na jesensko napoved rahlo navzgor revidiral napoved za inflacije za letos. V območju evra naj bi dosegla 2,1 odstotka, v celotni uniji pa 2,3 odstotka.

Kot pojasnjujejo v Bruslju, so inflacijski pritiski uravnoteženi. Medtem ko inflacijo duši šibka gospodarska dejavnost, pa bi jo utegnile dvigniti višje cene nafte in posledično energije ter učinki dviga davkov v nekaterih državah.

"Razkorak med načrtovanimi sredstvi in obveznostmi 500 milijonov evrov"

Razkorak med načrtovanimi sredstvi v sprejetem letošnjem proračunu in že prevzetimi obveznostmi je okoli 500 milijonov evrov.

Evropska komisija Sloveniji napoveduje 0,1-odstotno krčenje BDP

Slovenija bo v letošnjem letu zabeležila 0,1-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v objavljeni vmesni gospodarski napovedi napoveduje Evropska komisija.