Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ob prihodu na srečanje evro skupine

Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker predpostavlja, da bo danes mogoče "doseči finale in končati pogajanja", saj se po njegovih besedah ne sme več izgubljati časa. Obenem je Juncker povedal, da so še odprta vprašanja glede prispevka javnega sektorja, ki ne sme preseči 130 milijard evrov, in podrobnosti glede prispevka zasebnih upnikov.

Vsesplošen optimizem vseh sodelujočih v pogajanjih

Optimizem sta ob prihodu na zasedanje izrazila tako nemški finančni minister Wolfgang Schäuble kot grški finančni minister Evangelos Venizelos. Schäuble je "optimističen", da bodo finančni ministri našli ustrezno rešitev, ki bo Grčijo dolgoročno usmerila na prave tirnice. Tudi Venizelos je "optimističen" in poudarja, da je potrebna "jasna politična potrditev" drugega programa pomoči Grčiji, ki bi končala dolgo obdobje negotovosti.

Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je pohvalila "zelo pomembna prizadevanja" Grčije in dejala, da morajo sedaj svoje delo opraviti tudi drugi.

IMF bo prispeval deset odstotkov

IMF naj bi v okviru druge pomoči Grčiji prispeval 13 milijard evrov, torej deset odstotkov od 130 milijard evrov javne pomoči. Pri prvi pomoči Grčiji ter pri pomoči Irski in Portugalski je IMF sicer prispeval približno tretjino, dve tretjini pa EU.

Zasedanja evrske skupine se danes prvič udeležuje tudi novi slovenski minister za finance Janez Šušteršič.

Grčija izpolnila vse zahteve za potrditev drugega programa pomoči

Grčija tako upravičeno pričakuje, da bo danes "konec dolgega obdobja negotovosti, ki ni koristilo niti grškemu gospodarstvu niti območju evra kot celoti", je že pred tem izjavil grški finančni minister Venizelos. "Evropa ve, da je pomembno poslati jasna sporočila, s končnimi in izvedljivimi odločitvami ter s pravili, ki se ne bodo spreminjala," je še poudaril Venizelos.

"Za Grke gre za vprašanje nacionalnega dostojanstva in nacionalne strateške izbire"

Tudi Grki po njegovih besedah pošiljajo Evropi sporočilo, da so se in se bodo žrtvovali za to, da bi njihova država ohranila svoje mesto v evropski družini, s čimer bi zaščitili to, kar je bilo doseženo v minulih desetletjih. "Za Grke gre za vprašanje nacionalnega dostojanstva in nacionalne strateške izbire," je izpostavil grški finančni minister. Ob tem je dodal, da se temu ni mogoče zoperstaviti z nobeno drugo odgovorno izbiro.

"Prioritete posameznih institucionalnih partnerjev ali držav članic vplivajo na vzdušje"

Venizelos je pojasnil, da pogajanja o drugem programu pomoči še potekajo, da se še razpravlja o tehničnih problemih in preučujejo posamezni elementi dogovora. "Prioritete posameznih institucionalnih partnerjev ali držav članic vplivajo na vzdušje v pogovorih," je še dodal.

A grški finančni minister kljub temu verjame, da bo na koncu sprejeta odločitev na podlagi političnega dogovora vrha območja evra iz oktobra lani, in to ob upoštevanju načel, ki so temelj evropskega projekta.

Drugi program pomoči naj bi državi odpisal za približno 100 milijard evrov dolgov

Drugi program pomoči Grčiji vključuje 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi odpisali za 100 milijard evrov grškega dolga.

Poleg Venizelosa je prišel v Bruselj tudi grški premier Lukas Papademos. S tem želijo Grki podkrepiti svoja prizadevanja in zaveze. Papademos naj bi se v Bruslju pogovarjal s predstavniki zasebnih upnikov. Nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Mario Monti in francoski finančni minister Francois Baroin so v minulih dneh izrazili prepričanje, da bo druga pomoč Grčiji danes potrjena.

Zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov

Vključevala naj bi tudi zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora država izvesti v zameno zanjo, vključno z blokiranim računom, s katerim naj bi zagotovili odplačevanje dolgov Grčije.

Odprto je še vprašanje, kako zagotoviti, da bo Grčija dejansko zmanjšala svoj dolg pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2020, kar je cilj mednarodnih posojilodajalcev, EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Mediji poročajo, da je očitno dosežen dogovor o nekaterih ukrepih za uresničitev tega cilja, na primer o znižanju obrestnih mer za posojila EU in IMF Grčiji v okviru prve pomoči, dogovorjene maja 2010, v višini 110 milijard evrov. Prav tako naj bi bil dosežen dogovor o zamenjavi grških obveznic v lasti nacionalnih centralnih bank držav v območju evra.

Za preprečitev bankrota ključen 20. marec

Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov.

Grki so sicer v nedeljo ponovno protestirali proti novim varčevalnim ukrepom. Javnomnenjska raziskava, objavljena v soboto, pa je pokazala, da večina Grkov želi, da njihova država ostane v območju evra, a le polovica jih verjame, da ji bo to uspelo.

V ponedeljek se pričakuje dogovor o drugi pomoči Grčiji

Finančni ministri držav v območju evra bodo v ponedeljek v Bruslju predvidoma dosegli dogovor o drugi pomoči Grčiji v višini 230 milijard evrov.

Grki znova protestirajo proti varčevalnim ukrepom

V Atenah se je zbralo okoli 1500 demonstrantov, ki protestirajo proti varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčija morala sprejeti v zameno za napovedanih 130 milijard evrov mednarodne pomoči.