Pozitivni odzivi prihajajo iz vseh smeri, v IMF pa so poudarili, da bo moralo območje evra, če bo želelo, da sklad "pomembno" prispeva k novemu svežnju, okrepiti mehanizem za stabilnost evra.

"Zelo smo srečni"

"Zelo smo srečni," je po maratonskih, več kot dvanajsturnih pogajanjih in dogovoru o novi pomoči Grčiji, ki vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za 107 milijard evrov dolgov, dejal grški premier Lukas Papademos. Ob tem je grški predsednik vlade poudaril, da bo uresničitev pomoči na koncu odvisna od njihove pravočasnosti in učinkovitosti pri izpolnjevanju niza pogojev. "Prepričan sem, da se bo nova grška vlada po aprilskih splošnih volitvah prav tako zavezala k polni izvedbi programa ... To je v interesu Grkov," je še izpostavil Papademos.

"Maraton je res grška beseda"

"Maraton je res grška beseda," pa je po dolgih in napornih pogajanjih dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Komisar je sicer državo opozoril, da se ne bo več mogla zanašati na veliko javno upravo, ki bo temeljila na poceni dolgu, ampak bo morala spodbujati konkurenčnost in investicije ter zagotoviti učinkovit in pošten davčni sistem.

Kot je tudi opozoril, bodo zaostrili nadzor nad Grčijo, pri čemer so vztrajale nekatere evrske države, ker Atene v preteklosti niso vedno izvedle obljubljeni bolečih reform in predvidenega varčevanja. Med drugim bo imela Grčija poseben račun, s katerim bo blokiran del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje dolga.

Draghi: Osebno pozdravljam zaveze grške vlade, da obnovi rast in stabilnost

Da je treba implementacijo dogovora skrbno nadzorovati, je opozoril tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Izid zasedanja finančnih ministrov držav s skupno evropsko valuto je sicer označil kot "zelo dober". "Dogovor je zelo dober. Osebno pozdravljam zaveze grške vlade, da obnovi rast in stabilnost," je dejal. Pohvalil je tudi obljube evrskih držav, da bodo še naprej pomagale močno zadolženi državi, da se vrne na pot rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Koliko bo k drugemu svežnju pomoči Grčiji prispeval Mednarodni denarni sklad?

Odzive na dogovor pa že spremlja tudi vprašanje, koliko bo k drugemu svežnju pomoči Grčiji prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF). Omenja se, da naj bi prispeval deset odstotkov od 130 milijard evrov, torej 13 milijard evrov, medtem ko je pri prvi pomoči Grčiji ter pri pomoči Irski in portugalski prispeval približno tretjino. Prva dama sklada Christine Lagarde je na vprašanje, ali bo IMF res prispeval manj kot tretjino zneska, kot je bilo v navadi do sedaj, odgovorila, da bodo morale države z evrom, če bodo želele z njihove strani pridobiti "pomembnejši" prispevek, okrepiti mehanizem za stabilnost evra.

IMF naj bi o svojem prispevku k drugi pomoči Grčiji odločil marca, končna vsota pa bo po besedah Lagardove odvisna od grških reformnih zavez in "dodatnih zadev", kot je vzpostavitev "ustreznega 'požarnega zida' območja evra". V tej luči je izpostavila krepitev mehanizma, ki še ni bila dogovorjena. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker pa je že izrazil optimizem, da se bo območje evra kmalu odločilo o tem vprašanju. Juncker upa, da ga bo voditeljem evrskih držav uspelo razrešiti že na marčnem vrhu EU prihodnji teden.

Trenutno je skupna posojilna sposobnost EFSF in ESM 500 milijard evrov

Trenutno je sicer skupna posojilna sposobnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), ki bo julija zamenjal EFSF, 500 milijard evrov, v Bruslju pa si želijo, da bi preostalo posojilno zmožnost EFSF, ki znaša okoli 250 milijard evrov, združili s posojilno sposobnostjo ESM. Tako bi skupna finančna moč dosegla 750 milijard evrov.

Napoved protesta in opozorila pred pastmi

Grke je zjutraj pričakala novica, da se bo njihova država najverjetneje uspela izogniti bankrotu. Če so jo politiki sprejeli radostno, so bili drugi predstavniki javnosti precej bolj previdni. Grški sindikati so za sredo napovedali nov protest, mediji so opozorili, da gre za zgolj začasno rešitev, analitiki pa so izpostavili pasti nočnega dogovora.

Varčevanje bo prizadelo tudi zaposlene v zasebnem sektorju

Grški sindikati še naprej ostro nasprotujejo dodatnim varčevalnim ukrepom, ki so bili pogoj, da so finančni ministri držav z evrom ponoči v Bruslju sprejeli dogovor o novi pomoči Grčiji. Glede na novo zakonodajo, ki bo na klopeh grških poslancev še danes, varčevanje ne bo prizadelo le javnih uslužbencev in upokojencev, temveč tudi zaposlene v zasebnem sektorju. Grške oblasti so namreč predvidele 22-odstotno krčenje minimalne plače. Skladno s tem so grški sindikati za sredo napovedali nov protest pred stavbo parlamenta v Atenah.

"Posojilom ni videti konca"

Pesimizem veje tudi iz odzivov posameznih Grkov. "Dogovor me ne osrečuje, saj za nas pomeni nova bremena posojil, posojil, posojil. Posojilom ni videti konca," je izid zasedanja evroskupine komentiral atenski arhitekt Valia Roku. "Čutim olajšanje, ker je moja država uspela uiti nevarnosti, ki ji je grozila ta trenutek. Hkrati pa me skrbi, da naši partnerji v območju evra kot garancijo od nas zahtevajo spremembe ustave. Zdi se mi, da je to precej ekscesna zahteva, ki gre prek principa solidarnosti," pa je poudaril atenski odvetnik George Sabalos.

Brez pretiranega navdušenja so novico o dogovoru glede drugega programa pomoči državi sprejeli tudi grški mediji. Večinsko mnenje je, da gre za začasno rešitev grške dolžniške krize, a razlogov za slavje ni. Obenem novinarji opozarjajo, da je za Grčijo nastopil čas gospodarskega prestrukturiranja in prilagoditve novemu načinu delovanja družbe in gospodarstva.

"Zgleda kot dogovor, deluje kot dogovor, skoraj je dogovor"

Grški ekonomisti in analitiki so medtem poudarili, da bo glede na novi program Grčija predmet zelo poostrenega nadzora. Med ekonomisti je prevladalo mnenje, da se je moderna odisejada Grčije šele začela in da cilj znižati javni dolg države do leta 2020 na 120,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ni nujno dosegljiv. Skeptični so tudi tuji strokovnjaki. Ekonomist ING Carsten Brzeski je več kot 12-urna pogajanja v Bruslju označil za "maratonsko srečanje v okviru maratona brez konca". O zeleni luči finančnih ministrov držav z evrom drugi pomoči Grčiji je menil še: "Zgleda kot dogovor, deluje kot dogovor, skoraj je dogovor."

Sodelovale bodo tudi Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke

Pri drugi pomoči Grčiji bodo sicer sodelovale tudi Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke. Poleg tega dogovor vključuje zelo strog nadzor nad izvajanjem varčevalnih in reformnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvesti v zameno za pomoč. Pri strogem nadzoru sta vztrajali predvsem Nizozemska in Finska.

Vzpostavitev posebnega računa, s katerim bodo zablokirali del državnih prihodkov

Ta nadzor vključuje vzpostavitev posebnega računa, s katerim bodo zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje grškega dolga, in stalno prisotnost mednarodnih nadzornikov v Atenah. Glavno odprto vprašanje v pogajanjih je bilo, kako zapolniti vrzel 5,5 milijarde evrov, kolikor je manjkalo, da bi drugi program pomoči zagotovil vzdržnost grškega dolga, torej njegovo zmanjšanje pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020.

Večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno

Dogovor o drugi pomoči Grčiji prinaša tudi večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo namreč državi odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov, medtem ko je bil sprva predvideno, da bodo odpisali za 50 odstotkov nominalne vrednosti ali 100 milijard evrov dolga. Po navedbah virov so se pogajanja vlekla predvsem zato, ker zasebni sektor dolgo ni bil pripravljen pristati na povečanje svojega prispevka.

Grčija predstavila pogoje za odpis dolga zasebnih upnikov

Grško finančno ministrstvo pa je objavilo pogoje za zamenjavo obveznic, s katero naj bi ji zasebni upniki v najboljšem primeru odpisali 107 milijard evrov oziroma dobrih 53 odstotkov nominalne vrednosti javnega dolga. V Atenah pričakujejo, da bodo v operaciji sodelovali upniki, ki imajo v lasti za 206 milijard evrov grškega dolga. V skladu s pogoji, o katerih so se po dolgotrajnih in napornih pogajanjih dogovorili grške oblasti in predstavniki zasebnih upnikov, bodo banke in zavarovalnice prostovoljno zamenjale obstoječe grške obveznice za nove z zapadlostjo 30 mesecev in z 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev.

Obrestne mere

Obrestne mere, ki jih ponuja Grčija, so dva odstotka na leto do leta 2015, trije odstotki do 2020 in 4,3 odstotka od takrat do končne zapadlosti leta 2042. Povprečna obrestna mera naj bi tako po novem znašala 3,65 odstotka v primerjavi z dosedanjih 4,8 odstotka.

Poleg tega bodo upniki dobili še 24-mesečne obveznice začasnega sklada z zaščito evra v skupni vrednosti 15 odstotkov agregatne nominalne vrednosti zamenjanih obveznic.

Vsaka sodelujoča banka in zavarovalnica bo dobila še vrednostne papirje

Vsaka sodelujoča banka in zavarovalnica bo dobila še vrednostne papirje, katerih donos je vezan na gibanje grškega bruto domačega proizvoda, upniki pa bodo z njim lahko trgovali prosto in ne v paketu z obveznicami. Vrednost teh instrumentov bo enaka nominalni vrednosti obveznic, ki jih bo vsaka zasebna institucija pridobila z zamenjavo. Natančni pogoji bodo znani v uradnem povabilu k zamenjavi, ki jih bo Grčija objavila prihodnji teden, nato pa naj bi bila zamenjava odprta deset dni.

Višina končnega odpisa dolga bo odvisna od končnega števila sodelujočih upnikov

Višina končnega odpisa grškega dolga bo odvisna od končnega števila sodelujočih upnikov. Cilj je, da se na ta račun grški javni dolg zniža za 107 milijard evrov oziroma dobrih 53 odstotkov nominalne vrednosti.

Finančne ustanove, ki so zaenkrat še zadržane do sodelovanja v operaciji, po pisanju tujih tiskovnih agencij se govori predvsem o nekaterih hedge skladih, naj bi k sodelovanju spodbudili tudi s posebnim zakonom. tega bo grška vlada v kratkem poslala v parlament, za obstoječi grški dolg pa bo predvideval t.i. klavzule kolektivne akcije ukrepanja. Ta omogoča kvalificirani večini upnikov, da primorajo preostale k sodelovanju pri odpisu dolga.

Dejanska višina odpisa bo najverjetneje za upnike še večja

Dejanska višina odpisa bo najverjetneje za upnike še večja, saj sami izgube beležijo v celotni odplačilni dobi dolga. Same posledice za banke ne bodo usodne, saj so mnoge že oblikovale celo višje rezervacije na račun grškega dolga.

Iz Inštituta za mednarodne finance (IIF), združenja grških zasebnih upnikov, so sporočili, da gre za največje prestrukturiranje državnega dolga v zgodovini, ki odraža izjemne in enkratne okoliščine v primeru Grčije. IIF vsem upnikov svetuje pozorno proučitev pogojev zamenjave obveznic.

Javni dolg s sedanjih 160 odstotkov na 120,5 odstotka BDP do leta 2020

Skupaj s 130 milijard evrov pomoči držav z evrom in najverjetneje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bi se grški javni dolg s sedanjih 160 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2020 znižal na bolj vzdržno raven 120,5 odstotka BDP.

Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolga. Pogajanja o pomoči so ves čas spremljali množični protesti Grkov proti novim varčevalnim ukrepom, s katerimi naj bi država prihranila 3,3 milijarde evrov.

Grčija pričakuje konec dolgega obdobja negotovosti

Pred začetkom srečanja finančnih ministrov držav v območju evra je v Bruslju prevladoval optimizem, da bo druga pomoč Grčiji, s čimer bi se država izognila bankrotu, danes potrjena.

Rehn za krepitev posojilne zmožnosti stalnega sklada na 750 milijard evrov

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v Bruslju pozval h krepitvi posojilne zmožnosti stalnega sklada za zaščito evra na 750 milijard evrov.