Atene so namreč sklenile pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci o novih varčevalnih in reformnih ukrepih. Evrska skupina bo nocoj razpravljala o drugi pomoči državi, a dokončnega dogovora ne bo. Nemčija pravi, da Grčija še ni storila dovolj za pomoč.

"Pogajanja so uspešno končana"

V uradu predsednika grške tehnične vlade Lukasa Papademosa so pojasnili, da so pogajanja s predstavniki trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - uspešno končana, njihov rezultat pa so potrdili tudi vodje koalicijskih grških strank.

"Pred začetkom srečanja finančnih ministrov 17 držav z evrom smo dosegli splošno soglasje glede nove pomoči," so poudarili v uradu.

Voditelji strank grške vladne koalicije so tako po več dneh pogajanj očitno le uspeli doseči dogovor o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci.

Varčevalni ukrepi v zameno za 130 milijard evrov druge pomoči

Grčija se je v dogovoru s predstavniki trojke zavezala, da bo v zameno za 130 milijard evrov druge pomoči držav z evrom in IMF sprejela nove varčevalne ukrepe.

Varčevalni ukrepi naj bi predvidevali drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, odpravo številnih ugodnosti za javne uslužbence in znižanje pokojnin.

Odpuščanje zaposlenih v javnem sektorju

Prav slednje je bilo največji kamen spotike, ni pa še jasno, kako so grški politični voditelji to vprašanje razrešili. Grčija je ob tem že privolila v zahtevo, da odpusti 15.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Jean-Claude Juncker

Sindikati so se na nove varčevalne ukrepe odzvali z ogorčenjem

S temi ukrepi naj bi Grčija pokrila okoli 650 milijonov evrov vrzeli med njenimi zavezami in dejanskimi rezultati ukrepov. Trojka je namreč ugotovila, da Grčija ni izpolnila še niti dosedanjih zavez, zato je morala za uresničitev načrtov stabilizacije javnih financ sprejeti dodatne ukrepe.

Sindikati so se na nove varčevalne ukrepe odzvali z ogorčenjem in za v petek in soboto že napovedujejo novo splošno stavka. Protesti nezadovoljnih državljanov so državo hromili tudi danes.

Dogovor Grčije s trojko bo sedaj podlaga za politično odločanje finančnih ministrom držav območja evra, ki so se pozno popoldne sestali v Bruslju. Slovenskega finančnega ministra ni na sestanku, Slovenijo zastopa stalni predstavnik pri EU Rado Genorio.

Juncker: Dokončne odločitve nocoj ne bo in to ni katastrofa

Šef evrske skupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je ob prihodu povedal, da ministri nocoj ne bodo dosegli dokončnega dogovora o drugem programu pomoči Grčiji. "Dokončne odločitve nocoj ne bo in to ni katastrofa," je dejal.

Juncker je svojo oceno pojasnil z besedami, da je treba razjasniti še veliko elementov drugega programa pomoči Grčiji.

Ta v skladu s političnim dogovorom iz oktobra lani predvideva 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov. Skupaj naj bi pristali celo na 70-odstotni odpis nominalne vrednosti, saj bodo v zameno dobili obveznice s precej nižjo obrestno mero in s 30-letno zapadlostjo.

ECB naj bi se odpovedala dobičku na grške obveznice

Vse bolj sicer kaže, da bo treba javno pomoč povečati, pri čemer naj bi pomagala ECB. Ta naj bi se z zamenjavo delnic prek začasnega sklada za zaščito evra odpovedala dobičku na grške obveznice in tako Grčijo po nekaterih podatkih razbremenila za okoli 11 milijard evrov.

Predsednik ECB Mario Draghi na novinarski konferenci po koncu seje sveta ECB ni izključil sodelovanja osrednje denarne ustanove območja evra pri dolžniški razbremenitvi Grčije.

Dejal je, da bi bila izguba na grške državne obveznice v lasti ECB nedovoljeno financiranje države, odpoved delu dobička pa ne. O samem načinu sodelovanja ECB sicer ni želel govoriti, podlaga za odločanje sveta ECB pa bo srečanje evroskupine.

Grčija območje evra poziva k podpori dogovoru z zasebnimi upniki

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je ob prihodu v Bruselj evrsko skupino pozval k podpori dogovoru Aten z zasebnimi upniki o delnem odpisu grškega dolga. Politična podpora evrske skupine je po njegovih besedah potrebna za "končne korake".

"Po dolgih in težkih pogajanjih končno imamo dogovor s trojko o novem, trdnem in verodostojnem programu. Prav tako imamo dogovor z zasebnimi upniki o osnovnih parametrih njihovega sodelovanja v drugem programu pomoči. Za končne korake sedaj potrebujemo politično podporo evrske skupine," je dejal.

IMF: Grčijo čaka veliko dela

V IMF so v odzivu na dogovor grške koalicije glede varčevanja in konec pogajanj s trojko ocenili, da je druga pomoč Atenam mogoča, a opozorili, da bo treba storiti še več. "Grčija mora narediti več. In prav s tem bo povezan drugi sveženj pomoči," je dejal tiskovni predstavnik sklada Gerry Rice.

Prva dama IMF Christine Lagarde pa je ob prihodu na zasedanje evrske skupine v Bruslju ocenila, da so novice iz Aten o dogovoru glede varčevalnih ukrepov "zelo spodbudne".

Za Nemčijo grški dogovor o varčevanju še ni dovolj za pomoč

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je menil, da dosedanji dogovor grških političnih strank o novih varčevalnih ukrepih ni dovolj za zeleno luč za drugi program pomoči Grčiji. "Kot razumem, dogovor še ni na točki, ko ga je mogoče dokončno potrditi," je dejal.

Da bo Grčija morala še prepričati partnerje v območju evra, da bo izvedla potrebne gospodarske reforme in varčevalne ukrepe, preden bo lahko dobila drugi sveženj pomoči, je poudaril tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Nov poskus grške vlade za dogovor o varčevalnih ukrepih

V Grčiji se nadaljujejo prizadevanja za dogovor o varčevalnih ukrepih, ki naj bi ga v Atenah potrdila vladajoča koalicija.

V Grčiji znova splošna stavka

Osrednja grška sindikata iz zasebnega in javnega sektorja sta v petek in soboto pozvala k novi dvodnevni splošni stavki v državi.