Nemčija še naprej nenaklonjena krepitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra

Kot pravijo v Berlinu, njihovo stališče temelji na popuščanju pritiska finančnih trgov na Španijo in Italijo. Je pa Nemčija pripravljeni pospešiti vplačevanje začetnega kapitala sklada. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je po celonočnih pogajanjih o drugem programu pomoči Grčiji v ponedeljek pozval h krepitvi posojilne zmožnosti ESM.

Rehn je dejal, da bi bilo treba združiti preostalo posojilno zmožnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), ki po zadnjih ocenah znaša okoli 230 milijard evrov, s posojilno zmožnostjo stalnega sklada, ki naj bi znašala 500 milijard evrov.

Krepitev glasno zagovarja italijanski premier Mario Monti

Sedaj predvidena posojilna zmožnost stalnega sklada za zaščito evra po ocenah finančnih analitikov ni dovolj, da bi prepričala finančne trge, da ima območje evra dovolj močno orožje za preprečitev širjenja dolžniške krize na Italijo ali Španijo. Njegovo krepitev zato glasno zagovarja italijanski premier Mario Monti, prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde pa celo pogojuje "pomembnejši" prispevek IMF k novemu programu pomoči Grčiji s krepitvijo t.i. obrambnega zidu za zaščito evra, ki vključuje oba omenjena mehanizma.

Nemčija meni, da za krepitev sklada ni potrebe

Čeprav bo ESM z julijem nasledil EFSF, bo slednji vzporedno deloval še do zaključka programov za Irsko, Portugalsko in Grčijo. Primernost posojilne sposobnosti stalnega mehanizma bodo voditelji članic EU znova proučili na vrhu 1. in 2. marca v Bruslju, a Nemčija meni, da za krepitev sklada ni potrebe. To v Berlinu upravičujejo s popuščanjem pritiska finančnih trgov na Španijo in Italijo v zadnjih tednih.

So pa v Berlinu po drugi strani pripravljeni "poslati močan signal" in pospešiti postopek vplačevanja kapitala sklada. ESM bo imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Vplačila bo treba izvesti v petih enakovrednih letnih obrokih.

Nemčija, katere prispevek k vplačanemu kapitalu bo 21,7 milijarde evrov, je tako v prvem obroku namesto predvidenih 4,3 milijarde pripravljena vplačati 8,6 milijarde evrov.