Neuspešna dražba nepremičnin nekdanjega CPM

Kot je povedal stečajni upravitelj Silvo Zorec, za skoraj 19 milijonov evrov ocenjeno premoženje, ki ga je skušal prodati v celoti, ni bilo zanimanja. Nepremičnine bodo znova skušali prodati v celoti.

Kaj vse bi dobil morebitni kupec?

Zorec ni želel ocenjevati, ali je realno pričakovati, da se bo pojavil kupec, ki bi bil pripravljen odšteti tako veliko vsoto denarja, za kar bi sicer dobil, zemljišča na Pobrežju, cestne baze v Hočah, Slovenski Bistrici, Lenartu in Otiškem vrhu, poslovni kompleks CPM na Pobrežju ter k cestnim bazam pripadajoče nepremičnine, ob tem pa še zunanje ureditve vseh omenjenih lokacij ter pripadajočo opremo.

Zorec: Zanimanje za nakup je

Kot je dejal, bo zdaj predlagal drugačen način prodaje istega premoženja. Še vedno ga bo skušal prodati v celoti, le da tokrat z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Povedal je še, da se je o morebitnem nakupu v preteklosti že pogovarjal z različnimi interesenti, tako da zanimanje je, drugo vprašanje pa je, ali je kdo ta trenutek v stanju nakup financirati.

Ker gre v ponujenem premoženju tudi za cestne vzdrževalne baze, s katerimi po stečaju CPM upravljajo tri sosednja cestarska podjetja, ki so od države prejela začasne koncesije za vzdrževanje državnih cest na tem območju, bodo z njimi vsaj začasno morali skleniti podaljšanje najemnih pogodb. Te se že 15. marca iztekajo, zato se bodo z njimi že naslednji teden dogovarjali o podaljšanju.

Želja Zorca je, da bi s Cestnim podjetjem Ptuj, Cestnim podjetjem Murska Sobota in Vzdrževanjem in obnovo cest (VOC) Celje podaljšane pogodbe sklenili do naslednje zimske pogodbe, torej do 15. novembra, vendar pa se vsem trem podjetjem koncesijska pogodba z državo izteka že pred tem rokom.

1563 upnikov prijavilo za 212,2 milijona evrov terjatev

Mariborsko sodišče je 23. februarja lani na predlog uprave družbe ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Kar 1563 upnikov, med katerimi so največji banke, je prijavilo za 212,2 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj pa jih je priznal za 169 milijonov.

S stečajem CPM je brez dela ostalo 669 zaposlenih, med razlogi za uvedbo stečaja pa je uprava navedla velik upad javnih naročil v letu 2009 in krčenja pred tem že sprejetih investicijskih načrtov na ravni države. Kot notranje vzroke so v CPM navedli zlasti prepočasno prestrukturiranje in neizvajanje radikalnih ukrepov zmanjševanja števila zaposlenih kot tudi ostalih sredstev.