SCT Stanovanjski inženiring v prisilno poravnavo

Za upravitelja je imenovalo Matjaža Polenčiča, upniki lahko svoje terjatve prijavijo do vključno 14. marca. Družba ponuja 50-odstotno poplačilo navadnih terjatev v roku štirih let. Kot je razvidno iz načrta finančnega prestrukturiranja, danes objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je bilo do družbe, ki je v 100-odstotni lasti družbe SCT Naložbe v stečaju, konec septembra lani 4,65 milijona evrov navadnih terjatev.

Med navadnimi terjatvami so tudi terjatve zaposlenih v višini okoli 421.500 evrov

Največji navadni upniki so družba Konstrukcija VG (1,05 milijona evrov), Davčna uprava RS (533.000 evrov), Mestna občina Ljubljana (401.000 evrov), Abanka (354.000 evrov) in družba Rating (253.000 evrov), ki jih je sodišče s sklepom o začetku postopka imenovalo tudi v upniški odbor. Med navadnimi terjatvami so tudi terjatve zaposlenih, ki nimajo značaja prednostne terjatve (npr. prevoz na delo, malica), v višini okoli 421.500 evrov.

Finančni učinek prisilne poravnave bi znašal okoli 4,5 milijona evrov

Družba navadnim upnikom ponuja 50-odstotno poplačilo terjatev najkasneje do konca četrtega leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Finančni učinek prisilne poravnave bi znašal okoli 4,5 milijona evrov, in sicer 2,3 milijona iz naslova zmanjšanja navadnih terjatev in 2,2 milijona iz naslova podrejenih terjatev. Slednje bi v primeru potrjene prisilne poravnave prenehale. Gre za obveznosti do podjetij v skupini SCT.

Prednostnih terjatev - terjatev delavcev za plače, odpravnine in prispevke - na katere prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo vplivala, je bilo za 262.000 evrov.

Od februarja 2011 do junija 2011 so se plače obračunavale v skladu s pogodbami

Kot je v poročilu o finančnem položaju in poslovanju družbe zapisal direktor Bojan Rajer, v podjetju že od leta 2009 niso obračunavali in izplačevali plač v skladu z veljavnimi pogodbami z zaposlenimi. Ker so delavci lani vložili tožbo za premalo izplačane plače, je družba z njimi sklenila pisni dogovor, da se plače za omejeno obdobje (od leta 2009 do vključno januarja 2011) obračunajo v zmanjšanem znesku. Od februarja 2011 do junija 2011, ki so bile prekinjene pogodbe o delu, so se plače obračunavale v skladu s pogodbami.

Družba je leta 2009 ustvarila 684.000 evrov dobička, leto 2010 pa je zaznamoval močan padec povpraševanja, obsega gradenj in vse močnejše konkurence pri prodaji dokončane ali začete gradnje stanovanj. To se je odrazilo v padcu prodajnih cen, recesija pa se je kazala tudi pri proračunskih investitorjih, načrt navaja razloge za nastanek insolventnosti.

Leto 2010 je družba končala z 905.000 evrov čistega dobička

Leto 2010, v katerem so kapital družbe povečali z 1,8 na 2,7 milijona evrov, je družba končala z 905.000 evrov čistega dobička. Obveznosti plačila davka od dobička je vplivalo na poslovanje v začetku leta 2011. Neplačilo davka je razlog, da je družba postala nezmožna poplačati tekoče obveznosti do upnikov, so zapisali.

"Težave družbe v prvem devetmesečju lani so predvsem posledica razpada sistema SCT"

Rajer, ki je vodenje družbe prevzel 20. septembra lani, je v poročilu zapisal, da so težave družbe v prvem devetmesečju lani predvsem posledica razpada sistema SCT, družba pa je bila deležna velikega nezaupanja s strani upnikov in širše javnosti. Februarja je direktor postal Dejan Bajuk, ki je mandat zaključil konec junija. V tem času je imela družba ob pritisku upnikov velike likvidnostne težave, ki jih je skušala reševati s prodajo nepremičnin, ki pa so bile večinoma obremenjene s hipotekami. Zaradi težav so delavcem prekinili delovna razmerja, prodali so tudi poslovne prostore.

Bajuka je kot direktor nasledil Janez Klančar, ki je z vodilnega mesta odšel 20. septembra, v tem času pa so se nadaljevali postopki, v katerih so upniki na nepremičninah v lasti podjetja dosegali zavarovanje svojih terjatev, piše Rajer. Družba je v prvih devetih mesecih lani ustvarila 5,14 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in beležila 4,4 milijona evrov čiste izgube. Družba ocenjuje, da bi stečaj trajal pet let, navadni upniki pa da bi bili poplačani 33,8-odstotno.