ZSSS: Socialna kapica bi prizadela najbolj ranljive

Njihov namen niso grožnje vladi, si pa ne bodo pustili vzeti pravice za obrambo svojih stališč, so dejali.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je uvodoma spomnil, da je socialna kapica za izobražene kadre del koalicijske pogodbe in da njeno uvedbo zahteva najbogatejši sloj v slovenski družbi - menedžerji in bankirji.

Nižje cene dela, večja produktivnost

Kot je pojasnil, gre pri socialni kapici za sistem, ki predvideva omejitev socialnih prispevkov za socialno varnost za nekatere zaposlene, pri čemer predlagatelji tega ukrepa med argumenti zanj navajajo znižanje cene dela, večjo produktivnost, boljši dostop do izobraženih kadrov in preprečitev bega vrhunskih strokovnjakov v tujino.

Bogatejši bodo imeli višjo plačo

V ZSSS po Semoličevih besedah ugotavljajo, da nobeden od teh argumentov ne drži. Prepričani so, da ni prav, da bi se koristnikom socialne kapice, ki že tako ne čutijo gospodarske krize, zviševalo neto plače. Na račun socialne kapice bi namreč tisti, ki prejemajo med 6000 in 8000 evri bruto plače, prišli za do okoli 200 evrov neto višjih plač, je dejal.

Kot je tudi poudaril, 100 ali 200 evrov višje plače kadrov z že tako visokimi plačami ne bi prepričale, da se odpovedo tujini. V tujino sicer zaposleni odhajajo zaradi "mizernih" plač, negotovih oblik dela, boljših pogojev dela, strokovnega delovanja ipd., je prepričan.

Manj denarja za pokojnine in zdravje

Sindikalist je opozoril še, da je predlagani sistem krivičen do tistih, ki prejemajo podpovprečne ali povprečne plače. V tej luči je navedel, da bi znižanje socialnih prispevkov zmanjšalo prilive v pokojninsko in zdravstven blagajno za med 250 in 300 milijonov evrov, in to v času, ko nova vlada napoveduje znižanje proračunskih izdatkov za 800 milijonov evrov.

Znižanje prispevkov v socialno blagajno bi vodilo v pritisk na zmanjševanje nekaterih pravic, na privatizacijo sistemov, kar pomeni, da bi bili znova v prednosti bogatejši, ki bi si te sisteme lahko privoščili.

Privilegij bogatejših bi plačevali vsi

Pri tem je Semolič spomnil na ugotovitve ekonomistov, da bi moral uvedbo socialne kapice spremljati dvig DDV, kar pomeni, da bi ukrep socialne kapice, ki bi bil privilegij najbogatejših, plačevali vsi. "Sistem bi zmanjšal stopnjo solidarnosti med zavarovanci," je menil.

Država bi morala pred uvedbo socialne kapice po njegovih besedah drugače obdavčiti ljudi, uvesti bi bilo treba več dohodninskih razredov. Brez ustreznih davkov ni socialne države, verjame.

"Ne bi rad prehiteval vladne ponudbe"

Na vprašanje, ali bi v primeru, da bi država hkrati z uvedbo socialne kapice bolj obdavčila bogatejše, sindikati pristali na njeno uvedbo, je odgovoril, da "ne bi rad prehiteval vladne ponudbe", da pa se zgolj zvišanje dohodnine za bogatejše ob uvedbi tega ukrepa ne bi izšlo in da bi bilo zelo verjetno tudi zvišanje DDV.

Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm

Pomanjkanje v zdravstveni blagajni

Izvršna sekretarka zveze Lučka Böhm je ob tem pojasnila, da je med pokojninskim in zdravstvenim sistemom bistvena razlika. Če zmanjka sredstev za pokojnine, jih mora namreč po zakonu prispevati država, medtem ko za pomanjkanje v zdravstveni blagajni to ne pride v poštev.

Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos grozi za 150 milijonov evrov nepokritih odhodkov, je spomnila in dodala, da bi uvedba socialne kapice v tej luči za zdravstveno blagajno pomenila "nerešljivo uganko". Če bi prišlo do zloma zdravstvene blagajne, bi bili v revščino pahnjeni najbolj ranljivi, medtem ko bi si bogati lahko zdravje kupili drugje, je še opozorila Böhmova.

Bo vlada upoštevala argumente?

V ZSSS sicer za zdaj ne razmišljajo o grožnjah z referendumom ali demonstracijami, je poudaril Semolič. Kot je izpostavil na tem mestu, je vlada šele začela delati in jo zato želijo najprej zgolj seznaniti s svojimi stališči. Pri tem upajo, da bo upoštevala njihove argumente. "Sindikati si ne bomo pustili vzeti pravice, na kakšen način bomo branili svoja stališča," je sklenil.